Skriti svet alpskih ledenikov
V zadnjih letih smo lahko brali, da segrevanje ozračja vpliva na čedalje bolj ekstremne vremenske pojave, s katerimi se soočajo posamezni predeli Zemlje, da se taja led na severnem in južnem polu, narašča gladina morij in oceanov ter izginjajo ledeniki. Nam najbližji so seveda ledeniki v Alpah, ki jih je vsako leto manj, v Sloveniji jih skorajda ni več. S tem se ne spreminja samo videz Alp, temveč lahko dolgoročno vpliva tudi na preskrbo z vodo v deželah, ki ležijo v podnožju najmogočnejše evropske gorske verige.
Zaskrbljenih je veliko ljudi, majhna skupina pa se tega pojava pravzaprav veseli. Gre za ledeniške arheologe, ki že od leta 1991, ko so v gorah na jugu tirolske doline Ötz našli okrog 5000 let staro zamrznjeno »mumijo« človeka in ga ljubkovalno poimenovali Ötzi, zelo pozorno brskajo po alpskem visokogorju, upajoč, da bodo odkrili kaj več o davni prisotnosti človeka v Alpah.
Način življenja
»Pred odkritjem Ötzija so arheologi in drugi znanstveniki, ki raziskujejo človekovo preteklost, domnevali, da ljudje v prazgodovini niso hodili v visokogorje ali ga celo prečkali, ker naj bi bil teren zanje preveč težaven,« je za BBC pred tedni izjavil Andreas Putzer iz Južnotirolskega arheološkega muzeja v Boznu oziroma Bolzanu, kjer je razstavljen tudi Ötzi. »A odkritje nas je naučilo, da so ljudje tudi v prazgodovini hodili visoko v gore, zato smo začeli preiskovati tudi te predele,« je dejal Putzer in še, da so zaradi intenzivnih raziskav na Ötziju dobili vpogled v svet in način življenja, ki je v Alpah obstajal pred petimi tisočletji.
Zdaj vedo, katere rastline so uporabljali za prehranjevanje, katere živali so redili, kaj so pridelovali in kaj lovili. Našli so sledi, da so se Ötzijevi predniki v Alpe priselili – danes bi rekli, da so bili migranti – iz Anatolije oziroma Male Azije. Poznajo njihove trgovske poti, pa tudi to, da so tedaj že živeli v strnjenih naseljih, vaseh in so naseljevali alpske doline.
Ötzija so odkrili na nadmorski višini 3000 metrov na grebenu med dolinama Ötz in Tisen oziroma Tisa, kjer zdaj poteka meja med Avstrijo in Italijo oziroma med Tirolsko in Južno Tirolsko. Kjer je ledenik Similaun pod 3606 metrov visokim vrhom istega imena, so našli zamrznjeno telo, oblečeno v plašč iz kozje kože, kapo iz medvedje kože, tudi obuvalo je bilo iz medvedje kože. Arheologi domnevajo, da se mu je nekam mudilo, najverjetneje je bežal pred nekom, kajti pri sebi je imel nedokončan lok in puščice, bakreno sekiro, zdravilne gobe.
3000
metrov nad morjem so našli Ötzija.
Umrl je, ker mu je puščica predrla ramo in poškodovala arterijo, zaradi česar je izkrvavel. Ni še znano, ali je puščico proti njemu usmeril nekdo, pred katerim je bežal, ali je morda padel na eno od svojih. Vsekakor je bil tam več kot pet tisočletij, dokler ga niso po naključju odkrili, in sicer zato, ker je bilo tisto poletje v tirolskih gorah dokaj vroče in se je ledenik Similaun močno zmanjšal.
Čeprav je od najdbe minilo že več kot trideset let, je še vedno predmet proučevanja, analizirali so vse, kar so lahko; na podlagi analiz delčkov peloda in mahovja, ki so jih našli v njegovem črevesju, ter z analizo oblačil in orožja so lahko rekonstruirali njegovo zadnjo pot. Rastline namreč rastejo na različnih nadmorskih višinah in na različnih straneh gora. V svojih zadnjih približno 33 urah življenja je hodil proti severu, in sicer z visokogorskih planjav proti gozdni meji, približno na 2300 metrih višine, potem se je spustil v gozd, šel čez sotesko ali vintgar in se povzpel na 3000 metrov. Zaradi snega in ledu, ki ga je kmalu po smrti zakril, se je ohranil.
33
zadnjih ur njegovega življenja so raziskali.
Statusni simbol
Dodatne raziskave so pokazale, da je nekaj dni pred smrtjo utrpel vbodno rano v desno roko in da je tik pred smrtjo dobil udarec v hrbet. Njegova oprema kaže, da je bil najverjetneje nekakšen vodja in je bil morda vpleten v boj za oblast. Da je bil iz višjega družbenega razreda, priča tudi njegova bakrena sekira, saj je baker za njeno rezilo prihajal iz Toskane. Ker so podobne sekire našli v več grobovih pomembnežev iz tistega časa, domnevajo, da so bile nekakšen statusni simbol. Tudi njegove obleke in obuvalo so bili narejeni za življenje v hribih; obutev je sicer iz medvedje kože, podplati so bili iz posebno trde in trpežne medvedje kože, med plastmi kože je bilo zatlačeno seno za ohranjanje toplote.
6000
let so stari najstarejši najdeni pripomočki za hojo po snegu.
S taljenjem ledenikov na površje prihaja vrsta predmetov, ki arheologom pomagajo razumeti, kako so ljudje prehajali Alpe in tamkajšnje prelaze za trgovino, osvajanje, lov, živinorejo ... V Švici so denimo našli najstarejše pripomočke za hojo po snegu, stare več kot šest tisoč let. Pogosto najdejo rimske kovance, ki so jih rimski vojaki namenjali bogovom, preden so med osvajalskimi pohodi prečili Alpe, da bi jih ti zavarovali pred snežnimi plazovi in padajočim kamenjem. V največjem švicarskem kantonu Grisons oziroma Graubünden so na višini 2200 metrov letos odkrili vojaško oporišče iz rimskih časov, postavljeno na strateškem mestu.
Truplo s čipko
Taljenje ledenikov ne odkriva samo ostankov človeške prisotnosti v Alpah iz zgodnje človeške zgodovine, temveč tudi iz ne tako daljne preteklosti. Zaradi taljenja ledenika Porchabella v grebenu Albula v švicarskem kantonu Graubünden so tam našli zamrznjeno truplo mlajše ženske, ki je bila oblečena v moški plašč in obuta v različna čevlja. V laseh je imela čipko, umrla pa naj bi, kot so kasneje ugotovili, leta 1685.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
