Slavko Dobnik: Moje življenje ni razburljivo, je pa spokojno

Preden je v središče svojega delovanja postavil vino, je bil Slavko Dobnik dopisnik mariborskega časopisa. »S festivalom Salon Sauvignon pa tudi drugimi projekti promoviram vino kot vrhunsko kulturo,« mi pove kulturolog, ko se srečava v Ljubljani. Festival se bo 18. maja že desetič odvijal na čudovitih gotskih križnih hodnikih ptujskega Dominikanskega samostana. Dobnik je bil tudi eden od pobudnikov projekta Vinorodna Štajerska, katerega namen je proslaviti Štajersko kot vrhunsko vinsko destinacijo. Sicer pa Štajerec poskuša živeti življenje v vsej svoji biti. »Stik z naravo, pohodništvo, kolesarjenje, sprehodi ob Dravi, vrtnarjenje, branje in poslušanje glasbe, pa seveda joga kot duhovna praksa. Moje življenje ni razburljivo, je pa zelo lepo in spokojno. Takšen se trudim biti tudi v vrtincu finalizacije svojih projektov.«

Vinar je umetnik

»Vino je privilegij, sploh ker so mi ponujena vina v samem vrhu. Ne pijem jih rad sam, ampak v družbi prijateljev in dobrih sogovornikov. Zelo rad imam vino v druženju s hrano.« Kaj je pomembno vedeti o vinu, ko ga piješ, me zanima. »Prvi sta globina in kompleksnost v vonju in okusu, ki se iz narave, sonca, zemlje in dežja preliva v vinski kozarec. Vinar je zame umetnik, ki v pogovoru z naravo prelije njene darove v vinsko kreacijo. To globoko cenim in temu se vsakič znova globoko priklonim.«

Osnovno izhodišče je ideja, da je vino kultura in da vrhunska vina zahtevajo vrhunske kulturne kontekste, pravi Dobnik. FOTO: Igor Modic

Vino je tudi osnova za njegovo raznovrstno delo. »Ob festivalu Salon Sauvignon zadnjih nekaj let razvijam Promenado okusov kot blagovno znamko, ki jo odlikuje vrhunska in konceptualno zaokrožena enogastronomija in ki jo umeščamo v izredna, historična okolja.« Med pogovorom pojasni svoj nazor: »Osnovno izhodišče je ideja, da je vino kultura in da vrhunska vina zahtevajo vrhunske kulturne kontekste – v našem primeru miljeje mestnih jeder slovenskih zgodovinskih mest, umetnostnozgodovinske spomenike, kot so samostani, gradovi, palače. Vinska promenada je tako povabilo ljubiteljem vina, da staro mestno jedro in njegove očarljive kotičke raziščejo na najboljši možni način. Hkrati poveže gostince kot nosilce enogastronomije v urbanem okolju z vinarji kot nosilci žlahtnega podeželja in širšega vinorodnega zaledja. Skozi vinske dogodke podeželje vstopi v mesto na najbolj eleganten način – z vinskim kozarcem v roki.«

Tudi kulturo, ki mu je bila vedno blizu, združuje z vinom. »Vino in umetnost je projekt, ki je bil podprt z evropskimi sredstvi in ki smo ga razvijali in postavili v najbolj neugodnem času – v času zaprtij družbe zaradi korone. Izdelanega turističnega produkta torej nismo mogli ponuditi trgu, saj se ljudje v tem času niso smeli zbirati. Z vrhunskimi vinarji smo stkali zgodbe o vinu in vinski trti, o ljudeh, v katere se je vinska kultura vtisnila. Projekt je dokončan in pripravljen, da ga v primernem trenutku obudimo.«

Jubilejni Salon

Direktor festivala razkrije, zakaj je za zvezdo svojega dogodka izbral ravno sauvignon. »Pred kakšnimi desetimi leti sem napisal gloso z naslovom Salon Sauvignon. V njej sem razvijal idejo, da bi se Ptuj zaradi zgodovinskega ozadja in zaradi vrhunskih sauvignonov moral postaviti s sauvignonom kot svojo nosilno sorto. V spletu naključij sem nekaj let pozneje s somišljeniki postavil festival Salon Sauvignon. Danes govorimo o sauvignonu kot nosilni sorti rastišča, ki se razprostira prek treh sosednjih držav, Avstrije, Slovenije in Hrvaške z vejami proti Furlaniji, Madžarski in Srbiji, ter festivalu Salon Sauvignon kot vstopnim vratom v to rastišče.«

Doda, da festival gradi na vinu kot vrhunski kulturi. »Zato smo ga vsa ta leta umeščali v karizmatični Dominikanski samostan na Ptuju, tudi v minoritskega in enkrat v celotno ptujsko staro mestno jedro kot promenadni dogodek. Spremljevalci vrhunskim vinom so vrhunska kulinarika, glasba, likovna umetnost, predvsem pa resnično slikovit milje samostana, njegovih križnih hodnikov, soban in vrtov. Osrednji dogodek gradi na eleganci, lepoti in na spoštovanju vinarjev in njihovih vin.«

Letošnji Salon, kjer se bodo zvrstili najboljši sauvignoni Slovenije in sveta, bo še posebno vreden obiska. »Ker je jubilejni deseti, Master Class posvečamo ideji, da se eno najboljših rastišč sauvignona na svetu razteza čez Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško. Zato smo povabili tri vrhunske strokovnjake treh sosednjih držav. Saša Špiranec je direktor kultnega hrvaškega vinskega festivala Vinart in mednarodni vinski strokovnjak. Robert Gorjak je mednarodno uveljavljen strokovnjak z diplomo WSET in eden vodilnih slovenskih vinskih profesionalcev, soustanovitelj šole Belvin, prve slovenske vinske šole. Reinhard Muster je vrhunski vinar, prejemnik številnih nagrad na vinskih ocenjevanjih svetovnega formata. Letos je denimo prejel najvišje priznanje na mednarodnem vinskem ocenjevanju za Sauvginon Blanc Ried Grubthal 2020.«

Težko jih je opisati

Letos so festival, ki je vedno bolj priljubljen, razširili na ves mesec. »Vrhunska vina spadajo v vrhunske gastronomske hiše, zato smo zelo ponosni, da v deseti ediciji festivala odpiramo zgodbo Maj – mesec sauvignona. To zgodbo bo izpisal izbor najboljših sauvignonov iz festivalskega ocenjevanja in kulinarični mojstri iz dveh ljubljanskih kulinaričnih hiš: znamenite JB restavracije in restavracije petzvezdičnega hotela Zlata ladjica. Ves maj bodo sauvignoni in cabernet sauvignon navdih za kulinarične mojstrovine. Dober razlog, da obiščete obe kulinarični hiši in se pustite razvajati mojstrom, ki resnično obvladajo svoj posel.«

Letos so festival, ki je vedno bolj priljubljen, razširili na ves mesec.

Kaj dela ta festival tako edinstven? »Mislim, da sam sauvignon kot posebna, aristokratska sorta, ki zahteva izkušenega in zahtevnega pivca. V njem se zelo dobro izrazi ne le rastišče, ampak tudi vremenski pogoji letnika. Zato lahko na dogodku, posvečenem eni sorti, pokusimo izjemno široko paleto tipik sauvignonov. Ker je cabernet sauvignon potomec cabernet franca in sauvignona, smo ga vključili v festival.«

Slavko Dobnik in Danica Lovenjak FOTO: Igor Modic

Dobnik naravnost obožuje vrhunsko kapljico dragocene dediščine slovenskega vinorodnega območja. »Arhivska vina so visoka poezija vinskega sveta. V njih je mistika, ki presega zgolj čutno doživljanje vina. Vsako leto lahko na festivalu poskusimo kakšen arhivski sauvignon Ptujske kleti in vsi so resnično izjemni. Najstarejši, ki sem ga poskusil, je bil renski rizling letnika 1948 kleti Vinag 1847 – v njem so bie živost in zrelost, starosvetnost hkrati.« Preden se posloviva, kot pesnik pove odo o pijači bogov: »Vina opisujejo z vsemi mogočimi pesniškimi izrazi. A v resnici jih je težko opisati – preveč kompleksna so in preveč osebno se nam odpirajo. Enostavno – treba jih je poskusiti.«