Proti toči: Slovenci z enim letalom, Avstrijci s sedmimi
Kmetje, vinogradniki, sadjarji in vrtičkarji ne morejo razumeti, da v deželi na sončni strani Alp ne moremo vzpostaviti trdne obrambe proti njihovemu največjemu poletnemu sovražniku – toči. Ni jih malo, ki so maja in v prvi polovici junija zaradi toče, tudi velikosti jajc ali teniških žogic, letos izgubili ves pridelek. Po podatkih Javne službe kmetijskega svetovanja je najbolj prizadela kmetijske kulture na območju Pomurja, Štajerske, Dolenjske in Posavja. Ocenjena škoda na terenu je zastrašujoča, ponekod je uničenih od 80 do 100 odstotkov načrtovane letošnje letine.
Slovenci imamo le eno skupno, organizirano obrambo proti toči. Že desetletja jo na območju severovzhodne Slovenije izvaja Letalski center Maribor, preostali del Slovenije pa tovrstne službe nima. Zgodovina letalske obrambe pred točo sega v 80. leta minulega stoletja, ko so na obmejnih območjih s severnimi sosedi, od koder prihaja večina nevihtnih in točonosnih celic, prepovedali izstreljevanje raket. Ker je bil koridor med Dravogradom in Lendavo odprt, je bila edina rešitev letalska obramba. Dobre prakse iz Avstrije in južne Nemčije, kjer so tak način obrambe pred točo prevzeli iz ZDA, so takrat vodilne može mariborskega letalskega centra spodbudile, da so nabavili letalo cessna TU206G in ga opremil z agregati in pomožnim sistemom plamenic.
Gre za sistem obrambe pred točo, ko se z letali v točonosne nevihtne oblake vnese srebrov jodid. Okrog (ne)učinkovitosti tega sistema obrambe pred točo se že leta in leta lomijo kopja med Mariborom in Ljubljano. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso) niso naklonjeni tovrstni zaščiti in trdijo, da ni dokazov za učinkovitost takšne obrambe. »Sistem dobro deluje pri mirnih, slojastih oblakih. Za nevihtne pa ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder vanje statistično značilno zmanjšal točo na tleh. Sistematične študije takšne obrambe pred točo v ZDA in Švici so že v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja pokazale, da je učinek posipanja nepredvidljiv. Ne vemo, kaj se bo zgodilo. Lahko da aktivnost nima nobenega učinka, lahko zmanjša energijo na tla padle toče do 60 odstotkov, lahko pa jo za celo petkrat poveča,« pojasnjujejo na Arsu, kjer edini način zaščite pred točo vidijo v varovalnih mrežah in zavarovanju.
Povsem drugače meni Darko Kralj, vodja protitočne obrambe v Letalskem centru Maribor. Ostro ošvrkne uradnike, češ da se njihove trditve o neučinkovitosti opirajo na študije iz prejšnjega stoletja. »Imamo študije avstrijskih in nemških strokovnjakov, ki so bile izdelane v zadnjih petih letih in dokazujejo nekaj povsem drugega,« pravi Kralj. In nadaljuje: »Branimo največjo žitnico Slovenije, največjo proizvodnjo sadja in vina pri nas. Žal se že zadnjih 40 let pojavlja enak scenarij. Četudi smo lani od vlade dobili zagotovilo, da zapletov ne bo več, se je zadeva ponovila tudi letos. Lani so nam želeli onemogočiti obrambo pred točo, na agenciji za letalstvo so nas celo obtožili, da smo jih prevarali. Mislim, da so oni prevarali celotno Slovenijo.«
Četudi je toča klestila že maja in na začetku junija, se je protitočna obramba začela letos izvajati 10. junija, ko je nova ministrica za kmetijstvo Irena Šinko podpisala pogodbo za izvajanje. »Letošnjo ceno obrambe je država ocenila za skoraj 30.000 evrov nižje od lanske sezone (letos vsega 268.000 evrov), cene pa, vidimo, letijo v nebo. Cen reagentov sploh še ne poznamo, saj jih je treba nabavljati eno leto vnaprej. Za nabavo je treba založiti denar, rezerv pa nimamo. Po sedanji rasti cen je pričakovati, da bo strošek obrambe pred točo dvakrat višji kot v lanskem letu. Mi bomo za ta denar poskušali narediti, kolikor bomo lahko,« še poudari Kralj.
Po sklepu vlade ministrstvo za kmetijstvo zagotavlja le 35 odstotkov financiranja obrambe proti toči, preostalih 65 odstotkov morajo za zaščito prispevati občine. Letos se je v obrambo vključilo 63 občin (večinoma iz Štajerske in Pomurske regije), tri več kot leto prej. Ob omejenih sredstvih so v mariborskem letalskem centru ponosni, da jim uspe zagotoviti 10 posadk, ki od jutra do sončnega zahoda prežijo na nevihtne supercelice, ki se domala vsak teden zgrinjajo nad našimi kraji. »Vse, kar lahko naredimo, je, da posadkam še znižamo že tako mizerno plačilo,« svari Darko Kralj.
Pogled čez severno mejo razkrije, da se v Avstriji proti toči borijo s sedmimi letali. Pa četudi branijo le dobrih 2000 kvadratnih kilometrov, kar je polovico manj od terena našega protitočnega letala. »Kadar k nam pride več celic ali kakšne supercelice, kjer je ogromno nevihtnih oblakov, eno letalo ne opravi vsega, kot bi moralo. Razširitev flote je vezana na stabilnejše financiranje, dodatno letalo pa je investicija, vredna par sto tisoč evrov. Kaj šele večje turbopropelersko letalo, ki bi lahko delovalo nad oblaki. Takrat bi imeli možnost delovati tudi, kadar je nevihtni oblak nad Pohorjem. Možnosti za razvoj je veliko, a potrebujemo en veliki da države,« razlaga Filip Tobias, predsednik mariborskega letalskega centra.
»Kmetje bi bili zelo ogorčeni, če bi obrambo proti toči opustili. Toča naredi veliko gospodarsko škodo povsod, a največ na kmetijskih površinah. Vztrajamo, da bi obrambo proti toči posodobili in razširili na vso Slovenijo. Da bi bili varovani vsi. Res je, da ni stoodstotne zaščite pred točo, se pa tveganje razdrobi,« je dejal Milan Unuk, podpredsednik sindikata kmetov Slovenije. Zavarovalne premije so previsoke, in zato se kmetje večinoma ne odločajo za zavarovanje pridelka. Dobro organizirana obramba pred točo bi bila dobrodošla, pa ne samo za kmetijstvo, temveč tudi za gospodarstvo in prebivalstvo na splošno.
