Slovenec do naslova v ameriški marčni norosti
Šport je posel, Amerika to ve in zna. Evropa precej manj. Tudi zato se lahko v ZDA vrtijo milijoni, milijarde v študentskem športu. In tudi zato se zaradi študentske košarke v ZDA skoraj ustavi življenje. Nekako tako je bilo mesec dni, ko je potekala t. i. marčna norost. Šlo je za zaključek 86. sezone študentske lige NCAA, kjer se je na izločanje za naslov v marcu, finale pa je bil aprila, udarilo 68 najboljših ekip. Veselila se je tudi Slovenija. Slovenski reprezentant Urban Klavžar je postal s svojo ekipo Florida Gators prvak ameriške univerzitetne košarkarske lige NCAA. Gators, ki so zaostajali večji del tekme, so v finalu v San Antoniu z zmago nad Houston Cougars s 65:63 osvojili skupno tretji naslov v zgodovini. Pri floridski ekipi je največ točk, 18, na finalni tekmi dosegel Will Richard. Urban Klavžar v finalu ni igral, je pa v svoji krstni sezoni v NCAA odigral 26 tekem. Beležil je po 10 minut, 3,2 točke.
Milijoni za oglase, milijarde za stave
V NCAA se vrtijo milijarde, samo televizijske pravice za t. i. March Madness so vredne več kot milijardo dolarjev. Televizijski hiši CBS in Turner Sports imata pogodbo z NCAA, ki skupaj znaša več kot 19 milijard dolarjev za več let. Velike blagovne znamke (Coca-Cola, Capital One, AT&T ...) plačujejo milijone za oglaševanje med turnirjem. Z razlogom. Vrhunske tekme pritegnejo več kot 15 milijonov gledalcev, velik del Američanov je čustveno navezan na svojo univerzo – to doda čar, hkrati pa so prav čustva tista, ki kupujejo, kar se ob prenosih predvaja na oglasih. To vedo vsi, to poganja ameriški svet. V letu 2023 so Američani na March Madness stavili več kot 15 milijard dolarjev, uradno in neuradno. Vse več stav poteka prek spletnih platform, ki so legalizirane v številnih zveznih državah.
Igralke in igralci so plačani
Najboljše univerze v ZDA imajo po več 10 milijonov proračuna, ki ga ustvarijo iz prodaje vstopnic, televizijskih pravic, sponzorstev, prodaje majic. Univerzi v Louisvillu je 2019. samo moška košarka prinesla kar 45 milijonov dolarjev prihodkov.
Treba je vedeti, da samo NCAA razdeli več sto milijonov dolarjev letno univerzam, odvisno od tega, kako uspešne so njihove ekipe v March Madness. Basketball Fund, torej košarkarski sklad, je sklad, ki univerzam (ali konferencam) prinese denar glede na uspešnost ekipe – zmagovalne seveda dobijo več. V zadnjih letih se je študentska košarka v ZDA obrnila na glavo, to pa ima velik vpliv tudi na Evropo. Študentke in študenti dolgo niso prejeli plačila, NCAA je igralcem prepovedovala prejemati plačo. Dobili so štipendijo (do 70.000 dolarjev letno), brezplačno šolanje, stanovanje, hrano, treninge. A to se je spremenilo. Od leta 2021 lahko igralci služijo prek t. i. sistema pravic NIL (Name, Image, Likeness) – to pomeni, da lahko tržijo svoje ime, podpisujejo pogodbe s sponzorji, sodelujejo v reklamah, promovirajo izdelke; ne dobijo plače od univerze, ampak od zasebnih podjetij. Najboljši igralci zaslužijo tudi več kot 500.000 dolarjev na sezono, tega v Evropi v tej starosti ne bi mogli dobiti. Tako ne preseneča, da starši otrokom svetujejo, da odidejo na študij v ZDA: po koncu šolanja imajo akademsko izobrazbo, na računu pa več kot 500.000 dolarjev, kar je več kot le dobra osnova za začetek delovne, poslovne kariere!
Ne preseneča, da starši otrokom svetujejo, naj odidejo na študij v ZDA: po koncu šolanja imajo akademsko izobrazbo, na računu pa več kot 500.000 dolarjev!
Ti zaslužki pa so udarili po evropski košarki. Liga NBA že tako ali tako za mizerno odškodnino, okoli milijon dolarjev, vzame, kar si v Evropi poželi. Zdaj se je pojavil še NCAA. Mladim igralcem ob odhodu v ZDA ni treba nič plačati klubu, v katerem so se kalili in razvijali. Tu je na celi črti pogrnila Fiba, mednarodna košarkarska zveza, ki ni zaščitila klubov pred ameriškim interesom. »NCAA bo pobrala vse naše mlade igralce. Naš problem v tem trenutku ni liga ABA da ali ne, naš problem v tem trenutku je, da bo veliko nadarjenih igralcev pobegnilo od nas v NCAA za denar, ker FIBA ne migne s prstom,« že nekaj let opozarja Zmago Sagadin, slovenski trofejni trener.
Prek luže
V zadnjih dveh letih je več obetavnih evropskih košarkarjev zapustilo Evropo in se pridružilo ekipam v ameriški univerzitetni ligi NCAA. Miro Little, finski branilec, je leta 2023 začel univerzitetno kariero pri Baylorju. Po sezoni 2023/2024 se je odločil za prestop na Univerzo Utah, kjer trenutno igra za ekipo Utah Utes. V ZDA je odšel tudi Saša Ciani, slovenski krilni center, ki je leta 2023 zapustil Cedevito Olimpijo in se pridružil ekipi Xavier Musketeers. Po sezoni 2023/2024 je prestopil k UIC Flames. V Ameriki je tudi slovenski košarkar Jan Vide, ki je bil sprva član UCLA, zdaj nosi dres univerze Loyola Marymount. Odšli so Hrvat Zvonimir Ivišić, Bolgar Aleksandar Gavalyugov, Portugalec Ruben Prey in drugi. Vsi so (za evropsko košarko žal) del naraščajočega trenda evropskih talentov, ki se odločajo za nadaljevanje svoje poti v ligi NCAA.
