Slovenec oče boeinga 747
Mineva 54 let, odkar je 9. februarja 1969 prvič v zrak poletelo letalo boeing 747, pogovorno mu pravimo tudi jumbo jet. Pri čemer je pomembno dvoje: prvič, da jumbo jeta od letos ne bodo več izdelovali in da je zadnji tovarno zapustil pravzaprav šele pred nekaj dnevi, ter drugič, da je bil glavni inženir Boeingovega programa 747 – slovenskega rodu!
Oče jumbo jeta Joseph Sutter se je rodil v Seattlu 21. marca 1921: njegova mama je bila Rosa Pleshek, ki je bila rojena v Avstro-Ogrski in se po nekaterih podatkih prav tako ponaša s slovenskimi koreninami; njegov oče Franc Suhadolc je bil po rodu z Dobrove pri Ljubljani in je v Ameriko prišel kot iskalec zlata ter je pripadal prvi generaciji slovenskih izseljencev onstran luže. Slovenijo je zapustil pri 17 letih. In ko je šel skozi vstopno točko (Ellis Island), so kot številnim drugim tudi njemu prilepili lažji priimek, in Franc Suhadolc, rojen 1879., je postal nenadoma Frank Sutter.
Na Aljaski našel zlato
Joe Sutter: »Čeprav je moj oče pravzaprav ves čas delal in nisva nikoli preživela veliko časa skupaj, sem ga neizmerno oboževal in spoštoval!« O njem je vedel tudi to, da je že kot mlad moški odpotoval na Aljasko, upajoč, da bo v času zlate mrzlice obogatel v Klondiku. Tam je preživel dolgo, mučno in še kako težavno desetletje. Njihova družinska legenda pravi, da je Franc pomagal graditi most čez reko Yukon, pa tudi, da je preživel napad lačnega medveda, ki je neke noči vdrl v njegovo kočo.
Za družinsko drevo vseh Suhadolčevih potomcev, ki so se po novem pisali Sutter, pa je bilo najpomembnejše vendarle to, da je oče tistega leta končno našel majhno nahajališče zlata ter da ga je potem za 15.000 dolarjev prodal nekemu Švedu. Za tiste čase je bila to seveda precej velika vsota; njena današnja vrednost bi bila 350.000 ameriških dolarjev. In tudi zato se je Franc že kmalu preselil v Seattle, kjer sta s partnerjem odprla predelovalnico mesa, imenovano Union Packing Company. Tam nekje je spoznal tudi ovdovelo Roso in se z njo poročil leta 1912.
Živeli so v Beacon Hillu, soseski južno od središča Seattla, kjer je bivalo predvsem prebivalstvo nižjega srednjega razreda. Ta predel je bil preplavljen z izseljenci iz Evrope in Azije. »Bilo je resnično veliko narodnosti, prav vsi smo živeli v sožitju, z občutkom velike pripadnosti do te skupnosti. Spomnim se, da so imele hiše verande, in v tistih časih, bilo je to še pred klimatskimi napravami in televizijami, so ljudje posedali zunaj ter uživali v poletnih večerih, moram reči, da si takrat vedel za vse svoje sosede in jih odlično spoznal,« je obujal spomine na mladost in odraščanje nedaleč od tovarne in polja, ki je pripadalo nastajajočemu letalskemu podjetju, to pa je ustanovil William E. Boeing. »Letalci so bili za nas več kot navadni smrtniki,« se je še spominjal. »Bili so kot neustrašni polbogovi s svilnatimi šali, z obveznimi očali in usnjenimi pokrivali.«
Bil je revolucionar
Potem ko je med poletnimi počitnicami že delal za Boeing, je leta 1943 na Univerzi v Washingtonu diplomiral še iz aerodinamike. V drugi svetovni vojni se je Sutter potem pridružil mornariški letalski enoti. Po vojni je bilo ameriško gospodarstvo v vzponu, če ga ne bi bilo, Sutter pri Boeingu ne bi mogel nikoli sodelovati pri razvoju tolikšnega števila Boeingovih letal, sploh pa ne pri projektu svojega življenja, kar je bil vsekakor boeing 747, ki je kar 37 let veljal za največje potniško letalo na svetu!
Model 747 nekateri primerjajo z egipčanskimi piramidami in Eifflovim stolpom.
Zgodovina sicer pravi, da je Joe Sutter po vrnitvi iz vojske najprej delal za podjetje Douglas. Pozneje naj bi začasno odšel k Boeingu, toda začasno delo se je raztegnilo, kot rečeno, na več desetletij. Poznavalci ameriškega letalstva so celo prepričani, da bi največji ameriški proizvajalec letal postal Douglas, če Sutter ne bi odšel drugam. Za izjemne dosežke mu je leta 1985 tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan zato podelil tudi nacionalno medaljo na področju tehnologije in inovacij, na Sutterjev 90. rojstni dan pa je Boeing po njem poimenoval glavno inženirsko stavbo oddelka za komercialna letala.
Ko se je zaradi ponudbe za službo iz Boeinga vrnil v rodni Seattle, se mu je pridružila tudi sošolka s faksa Nancy French, ki je postala potem tudi njegova žena. Nancy je umrla leta 1997, življenjska pot velikega strokovnjaka slovenskega rodu, ki je naredil revolucijo na področju potniškega letalstva, se je končala leta 2016. A tudi po ženini smrti Joe Sutter ni prenehal potovati. In kadar je na letališčih čakal na svoj polet, je imel vselej navado, da je štel letala, ki pristajajo. Nekoč je v Tokiu v dveh urah naštel kar petinpetdeset jumbo jetov. In bil še kako ponosen, da so njegova letala prevažala tolikšno množico ljudi po vsem svetu, pa tudi na to, da so ogromno prispevala k širjenju obzorij človeštva.
Sutterja in njegove ekipe se je prijel vzdevek Neverjetni, saj so v 29 mesecih izdelali takrat največje letalo na svetu.
Domača slovenščina
Slovenskih korenin ni pozabil nikoli. Tudi slovenščina mu je ostala domača, na stara leta pa je domala vsako leto nekaj mesecev preživel v domovini svojih staršev. Zanimivo, da se do osamosvojitve Slovenije pri nas o njem ni veliko govorilo. Da se po tako pomembni osebnosti pretaka tudi slovenska kri, zato ni vedel tako rekoč nihče. Pa saj so ga šele po ženini smrti sploh prvič povabili v Slovenijo!
Povabil ga je naš nekdanji letalski prevoznik Adria Airways. Obljubo, da bo prišel, je Sutter izpolnil leta 2002. In ne le, da je oče enega največjih tehnoloških dosežkov 20. stoletja z veseljem odpredaval študentom in profesorjem strojne fakultete v Ljubljani (o povojnem razvoju civilnega letalstva), nekaj skupinam študentov strojništva je v naslednjih letih omogočil obisk in ogled proizvodnje boeingov, kar je pozornost brez primere!
Zanimivo, da si je tedaj silno želel spoznati tudi nekatere sorodnike. A niti ni vedel točno, od kod prihaja njegov rod, in imel je napačno predstavo, da naj bi bili njegovi predniki nekje iz okolice Bleda.
Slovenci smo letalski narod
Ko je le izvedel za rojstni kraj svojega očeta, je z družino zatem še večkrat obiskal Slovenijo in se še posebno rad družil s sorodniki, ki so mu leta 2006 med drugim priredili nepozabno družinsko srečanje Suhadolcev na domačiji na Suhem dolu, od koder Suhadolci ne nazadnje tudi izvirajo.
Po svoje pripadam prav Sloveniji!
Sutter si je ogledal še Ljubljano, Novo Gorico, Dobravo in Idrijo. Sestal se je tudi z Ivom Boscarolom. Univerza v Novi Gorici pa mu je podelila častni doktorat. »Tu se počutim resnično kot doma,« je povedal ob tisti priložnosti. »Mati je bila z Dunaja in svoje evropskosti nikoli nismo zanikali. Nasprotno: sredi Amerike smo živeli evropsko. Spomnim se, da smo imeli nedeljska kosila, ki so bila verjetno takšna kot v Sloveniji.« In še: »Po svoje pripadam prav Sloveniji!«
Sutterjeva zapuščina je izjemna, saj je zapisan v vseh zgodovinskih knjigah letalstva. Še več: model 747 nekateri primerjajo celo z egipčanskimi piramidami in Eifflovim stolpom, tako prepoznavno obliko pa naj bi imela le še steklenička coca-cole. In četudi so ga medtem prenehali izdelovati, prav vsi na svetu priznavajo, da je Joe Sutter pognal civilno letalstvo v moderno dobo. Ter samo še enkrat potrdil tisto, da smo Slovenci resnično letalski narod!
