Skrb vzbujajoča statistika: alkohol od rojstva do smrti

Eurostat je nedavno znova postregel s skrb vzbujajočo statistiko: po številu smrti, povezanih z uživanjem alkohola, Slovenija zaseda prvo mesto z več kot 17 umrlimi na 100.000 prebivalcev, na drugem mestu je Poljska z desetimi žrtvami. Povprečje v EU znaša 3,6 smrti na 100.000 prebivalcev, torej skoraj petkrat manj kot v Sloveniji. Morda je najstrašljivejši hitri porast žrtev (število se je kar potrojilo) v primerjavi z zadnjo objavljeno raziskavo leta 2011, ko je Slovenija zasedala četrto mesto.

V prihodnosti še več težav

Alkohol je danes najdostopnejša psihoaktivna substanca. Po uradni statistiki vsak državljan, starejši od 15 let, popije skoraj 11 litrov čistega alkohola na leto. »Poročilo Eurostata kaže, da je Slovenija nedvomno še vedno mokra država. Pitje alkohola in posledice, ki jih to prinaša, so velik javnozdravstveni problem,« se strinja dr. Mirjana Radovanović, dr. med., spec. psih., predstojnica Enote za zdravljenje odvisnih od alkohola Psihiatrične klinike Ljubljana. »Že prejšnje študije, tudi tuje, pri katerih smo sodelovali, so kazale, da je raba alkohola v Sloveniji visoka. Te številke so zadnja desetletja precej stabilne, spreminjajo oziroma manjšajo pa se razlike glede uživanja alkohola med spoloma med mladimi in mladimi odraslimi, zato lahko v prihodnje pričakujemo več zdravstvenih in drugih težav zaradi posledic uživanja alkohola.«

Pozorni moramo biti tudi na tiste, ki pijejo tvegano in škodljivo, ne pa se osredotočati zgolj na tiste, ki že izpolnjujejo kriterije za polno razvito bolezen, poudarja dr. Mirjana Radovanović, dr. med., spec. psih. FOTO: osebni arhiv

V Sloveniji je veliko možnosti za zdravljenje odvisnosti od alkohola. Na voljo so intenzivni programi znotraj javne zdravstvene mreže, ki so pomembni predvsem zato, ker ponujajo kompleksno diagnostiko in obravnavo tistih, ki poiščejo pomoč, in zajemajo tako duševne bolezni kot zdravje telesa, poudarja sogovornica, a opozarja, da moramo biti pozorni tudi na tiste, ki pijejo tvegano in škodljivo, ne pa se osredotočati zgolj na tiste, ki že izpolnjujejo kriterije za polno razvito bolezen: »Vsak deseti odrasli, ki se sreča z alkoholom, postane z njim zasvojen. Posvetiti pa se moramo tudi tistim, katerih uživanje alkohola že povzroča določene posledice v duševnem ali telesnem zdravju oziroma delovanju v širši družbi, ko gre za škodljivo rabo alkohola. Tretja pomembna skupina pa so tisti, ki pijejo na tvegan način in pitje že povzroča težave v njihovih medosebnih odnosih, v službi, je vzrok različnih neprilagojenih vedenj, večjega tveganja za poškodbe, ogrožanje sebe in drugih v prometu, za nasilje, nevarno spolno vedenje ... Vsi ti potrebujejo pomoč, zato je pomembno ugotoviti, na kaj vse vpliva njihovo pitje, in da jih obravnavamo celostno. Intenzivni program je organiziran v vseh psihiatričnih bolnišnicah v Sloveniji in tudi nekaterih zdravstvenih domovih.«

Nekateri občasno ali redno uživajo tudi kokain. FOTO: Getty Images/iStockphoto

Kombinacija različnih odvisnosti

Kdor si želi pomoči, jo torej lahko dobi, vsekakor pa je treba razločevati med osebnimi željami in pričakovanji bližnjih ter ukrepati, kot je v danem trenutku strokovno, smiselno in izvedljivo, pojasnjuje dr. Radovanovićeva in pristavlja, da je treba pri obravnavi upoštevati tudi morebiti druge pridružene duševne motnje, največkrat pa gre še za druge oblike zasvojenosti: »Opažamo, da se povečuje raba marihuane, pogosto tudi pri osebah, ki pijejo na tvegan ali škodljiv način. Nekateri občasno ali redno uživajo tudi kokain, tako da se vse pogosteje srečujemo s kombinacijo različnih bolezni odvisnosti. Pogosta kombinacija z odvisnostjo od alkohola so tudi igre na srečo. Skoraj polovica jih ima motnjo spektra anksiozno-depresivnih stanj, približno tretjina pa klinično pomembne osebnostne specifičnosti, ki lahko otežijo potek zdravljenja oziroma jih je treba upoštevati pri terapevtskem načrtu.«

Na naš odnos do alkohola vpliva predvsem domače okolje: tam se naučimo, kaj je sprejemljivo in kaj ne, kakšne posledice nosijo določena ravnanja, kaj ogroža naše telesno in duševno zdravje ter kako funkcioniramo v družbi. »Pri mladih pa je še posebno pomemben vpliv vrstniških skupin in drugih avtoritet, denimo trenerjev, pri tistih, ki se ukvarjajo s športom, nekaterih pomembnih učiteljev in v današnjih časih, ko veliko časa preživijo na spletu in so aktivni v družbenih omrežjih, tudi spletnih vplivnežev, influencerjev,« nadaljuje sogovornica in poudarja, da mladi zaradi razvojnih procesov, ko se še razvijajo tako psihološko kot telesno, zelo drugače dojemajo svet okoli sebe in tisto, kar jim sporočajo avtoritete. »Zato je pri ozaveščanju o zdravju in škodljivosti alkohola pri mladih zelo pomembno vključiti tiste vrstnike, ki imajo drugačen odnos do pitja, ki alkohola ne doživljajo kot vstopnice v odraslo življenje ali pa nečesa, kar jim bo pomagalo dvigniti učinkovitost.«

Veliko prostora za izboljšave

Pri nas je še vedno pogosto udeleženec v prometu. FOTO: Getty Images/iStockphoto

Stroka staršem oziroma odraslim vseskozi polaga na srce, naj s svojim zgledom sooblikujejo otroka in mladostnika ter mu pomagajo do zdravega zavedanja o vplivu alkohola, ki ga bodo ponesli v odraslo življenje, a so kljub temu ravno oni pogosto tisti, ki otroka izpostavijo nezdravim okoliščinam, je kritična psihiatrinja: »Zakon o omejevanju porabe alkohola jasno poudarja, da oseba, mlajša od 18 let, ne sme priti v stik z njim. In vendar se dogaja, da starši pošiljajo otroke v hladilnik po pivo ali v klet po vino, ne da bi jim pri tem želeli škodovati, saj se ne zavedajo, da s tem po eni strani kršijo zakon, po drugi pa tej mladi osebi sporočajo, da je pitje alkohola sprejemljivo. Nacionalni inštitut za javno zdravje in druge pristojne ustanove si zato prizadevajo za še izrazitejše ozaveščanje mladih, njihovih staršev in drugih pomembnih odraslih v njihovem življenju.«

Prostora za izboljšave je torej še veliko, velja poudariti pred prihajajočim martinovim, ki je marsikomu vsako leto težko pričakovan izgovor za popivanje, na prvem mestu bi po mnenju sogovornice morala biti dostopnejša in strokovno izvajana preventiva, svoje pa lahko doda še alkoholna politika, še sklene dr. Radovanovićeva: »V Sloveniji je mogoče še veliko izboljšati. Zakon o omejevanju porabe alkohola je po vsebini dober, težava je v tem, da se relativno slabo izvaja, kar vidimo tudi v klinični praksi. Na drugi strani pa je pomembna tudi ozaveščenost glede našega lastnega odnosa do alkohola, kaj sporočamo svojim otrokom in svojim najbližjim. Smiselno se je boriti za vsak trezen dan in študije so nas tudi naučile, da je potrebnih od pet do deset let, da se izgubi vloga alkohola v življenju posameznika, da odločitev o pitju ni več tista, ki usmerja odločitve o drugih vsebinah v vsakdanjiku. Razviti se mora nov življenjski slog, usmerjen v zdravje in stran od odvisniške oblike urejanja razpoloženja. In zato je pomembno, da poleg intenzivnega zdravljenja, ki je le začetek poti, obstajajo tudi druge oblike pomoči zunaj zdravstva, s katerimi lahko ljudje naprej gradijo na svojih sposobnostih in veščinah za boljše obvladovanje stisk.«