Sobivanje ljudi in velikih zveri
V Dini Pivka – Centru o velikih zvereh so letos pridobili tri nove interaktivne postaje, ki obiskovalce ozaveščajo o sobivanju, primernih ukrepih in pomembnosti živali za okolje. Skozi analogno in digitalno interakcijo obiskovalce na zabaven način izobražujejo o sobivanju ljudi in velikih zveri.
Center Dina Pivka v Krpanovem domu v Pivki deluje pod okriljem Zavoda za turizem Pivka in je središče zbiranja in podajanja informacij o pomenu ohranjanja velikih zveri, njihovi biologiji in vlogi v ekosistemu. Prav tako je osrednja točka dinarsko-kraškega sveta Slovenije, ki se ukvarja s pomembnostjo sobivanja velikih zveri in ljudi. Obiskovalce različnih generacij želijo na zabaven način izobraževati o pomembnosti sobivanja in hkrati porušiti vse negativne stereotipe ter prikazati uspešne zgodbe sobivanja.
Velike zveri niso prisotne le v oddaljenih kotičkih Slovenije, njihov življenjski prostor se prekriva z življenjskim prostorom ljudi. Prav zato je na vsakodnevni ravni treba izvajati ukrepe, ki omogočajo uspešno sobivanje. Pri tem ima ključno vlogo lokalno prebivalstvo z območij, kjer so prisotne velike zveri.
Uspešne prakse
V centru Dina Pivka so predstavljeni izzivi in načini, ki lokalnemu prebivalstvu in velikim zverem omogočajo sobivanje. Zelo uspešna praksa za zmanjševanje škode je uporaba električnih ograj, ki se je v Sloveniji in drugod izkazala za zelo učinkovito. Uporablja se jih tako za ograjevanje pašnikov kot čebelnjakov, njihova glavna prednost pa je mobilnost. Nova interaktivna postaja Pašnik nam z visoko električno mrežo omogoča, da spoznamo uporabnost te metode za uspešno sobivanje. S pomočjo posebnega zaboja se obiskovalci preizkusijo v znanju prižiganja električne ograje, ugotovijo, kateri trije elementi so potrebni, da se vzpostavi tok, kaj se zgodi, če je ob mreži previsoka trava, in kakšna je vloga kamer.
Srečanje z zverjo
Pogosto se vprašamo, kako ustrezno ravnati ob srečanju z velikimi zvermi. Te človeka ne dojemajo kot plen, temveč kot grožnjo. Edini, ki je človeku potencialno nevaren, je medved, a tudi medvedi se nas najraje izogibajo in pobegnejo, če nas pravočasno zaznajo. Medvedka z mladiči za umik potrebuje veliko več časa. Če se čuti ogroženo, lahko tudi napade. Nova postaja Kaj storiti, če srečate medvedko obiskovalce izobražuje o pravilnih reakcijah ob bližnjem srečanju človeka z medvedom. Obiskovalci se na interaktiven način naučijo, kakšno je pravilno ravnanje, pri čemer tudi napačni odgovori podajajo pomembne informacije.
Čebele in medvedi
Tretja na novo nadgrajena postaja je Čebelnjak, ki je prilagojena tudi za mlajše generacije. Obiskovalci skozi analogno interakcijo premikanja panjskih končnic izvejo številne zanimive podatke tako o čebelah kot o medvedih. In postaja Čebelnjak bo v tednu med 22. in 28. majem dobila okrepitev: v Pivko namreč prihaja potujoči paviljon Čebelarske zveze Slovenije Medena zgodba, ki je namenjen izobraževanju, predstavitvi in promociji slovenskega čebelarstva. Poleg paviljona, ki je opremljen s sodobno video- in zvočno tehnologijo, bo zavod za turizem Pivka poskrbel za spremljevalno dogajanje. S številnimi aktivnostmi na temo čebel in drugih opraševalcev bodo zaznamovali svetovni dan čebel, dan Nature 2000 in mednarodni dan biotske pestrosti.
Prav opraševalci, med njimi seveda tudi čebela, imajo ključno vlogo pri ohranjanju narave in njene raznolikosti, ključni vidik sobivanja pa je povezava med naravno in kulturno dediščino. V času Medenega tedna bodo v Pivki poskrbeli za pester program z delavnicami, vodenjem, filmskimi projekcijami, razstavo ter drugimi poučnimi in zabavnimi vsebinami.
V okviru tedna slovenskih parkov bo v nedeljo, 28. maja, v Pivki potekal sprehod med jezeri in kali.
