Spimo vse manj in vse slabše
Spimo premalo in, kot kaže, povrhu čedalje manj. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je kar 42 odstotkov odraslih prebivalcev in prebivalk Slovenije, starih 18 ali več let, med pandemijo med tednom spalo manj kot sedem ur na noč, skrb pa vzbujajo podatki predvsem za mladino: po zadnji raziskavi le dobra polovica enajstletnikov dosega priporočila, med trinajstletniki pa jih med šolskim tednom dovolj spi le četrtina.
Tvegamo kronične bolezni
Opozorila, da je spanje poleg zdrave prehrane in zadostnega gibanja eden ključnih stebrov zdravja, ne zaležejo, zato stroka ob svetovnem dnevu spanja polaga na srce, da se le spočiti lahko borimo proti okužbam in boleznim, dosegamo zastavljene cilje, ohranjamo dobro razpoloženje in uspešno opravljamo vsakdanje obveznosti. Če zvečer zaspimo zelo hitro, se ponoči ne prebujamo ali le redko in za kratek čas, se zjutraj zbujamo sveži in spočiti, smo na konju in pripravljeni na vsakdanje izzive; če pa se v večernih urah premetavamo po postelji, ne zaspimo globoko oziroma se nenehno zbujamo, zjutraj pa se nam zdi, da smo bolj utrujeni kakor zvečer pred spanjem, je skrajni čas, da se zazremo v svoje navade in te spremenimo, kajti nenaspani tvegamo številne težave.
Slovenk in Slovencev smrči.
Pomanjkanje spanja lahko dolgoročno vpliva na razvoj kroničnih obolenj, srčnih boleznih, možganske kapi, sladkorne bolezni, debelosti, depresije, demence, kratkoročno pa na upad koncentracije in kognitivnih sposobnosti, povečuje tudi tveganje za nezgode. Stroka vse bolj opozarja na motnje dihanja v spanju, ki so pogosto povezane s smrčanjem, za katerim trpi kar 150 tisoč prebivalcev Slovenije. Če se prekinitve dihanja pojavljajo vsako noč v povprečju vsaj petnajstkrat v vsaki uri spanja, potem so zaradi pomanjkanja kisika in drugih odzivov organizma možne škodljive posledice za zdravje. Motnje dihanja v spanju postanejo nevarne, ko tako poslabšajo kakovost spanja, da smo čez dan utrujeni, imamo slabšo koncentracijo, slabši spomin, težave s čustvovanjem ali bi lahko celo zaspali za volanom.
V sodobnem, nezdravem življenjskem tempu je žal ravno spanec tisti, ki največkrat potegne kratko: premnogi delajo ali se učijo pozno v noč ali pa zavoljo obilice obveznosti vstajajo (pre)zgodaj. Toda stroka opozarja, da moramo spanju vsak dan nameniti zadostno število ur, poleg tega pa več pozornosti nameniti tudi pripravam na nočni počitek oziroma skrbeti za higieno spanja. Pri tem ne pozabimo, da so pri spanju pomembni trajanje (dolžina spanja mora biti prilagojena starosti in potrebam), kontinuiteta (spimo nepretrgano) in globina spanja, saj le globok spanec doseže učinek regeneracije. Če kljub ukrepom ne vzpostavimo zdravega spalnega ritma, je čas za posvet z zdravnikom.
Blagodejno vpliva na srce in ožilje, znižuje krvni tlak, vpliva na celično obnovo in presnovo, uravnava količino inzulina in glukoze, tek in telesno težo, ohranja bogat mikrobiom črevesja ter vpliva na raven razpoložljive energije in našo telesno pripravljenost. Spanje je pomembno za normalno delovanje možganov, saj okrepi vrsto funkcij, tudi sposobnost za učenje, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir. Urejeno spanje krepi imunski sistem in pomembno pripomore k preprečevanju okužb, rakastih obolenj in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Tudi zdrav imunski sistem ugodno vpliva na spanje. To ugodno vpliva na naše duševno zdravje in dobro počutje, da se zbrano in trezno lotimo družbenih in umskih izzivov.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
