Spomladanska selitev žerjavov je bila rekordna, podatke o jesenski pa zbirajo zdaj
V prvi polovici novembra pozornost ljubiteljev ptic običajno pritegne opazovanje prvih jat žerjavov (Grus grus). Ena od največjih ptic v Evropi se v jesenskih dneh iz gnezdišč na severu in vzhodu Evrope v velikih jatah seli na jug, kjer preživi zimo. Selitev prej slišimo, kot vidimo, saj se žerjavi med letom glasno oglašajo, trobijo. Najpogosteje letijo v jatah v obliki črke V. »Ker v podobnih jatah letijo tudi druge ptice, kot so gosi ali kormorani, jih ločimo po dolgem iztegnjenem vratu in izpod repa kukajočih nogah (pri goseh nog ne vidimo). Zamahi kril in samo letenje so počasni. Spomladi, ko se žerjavi iz južnih delov vračajo na sever, lahko opazujemo podobne prizore. Letošnja spomladanska selitev je bila rekordna, saj smo zabeležili več kot 114.000 žerjavov,« pravi Mojca Podletnik, naravovarstvena nadzornica pri Javnem zavodu Krajinski park Goričko.
Spremljanje povečevanja števila selečih se žerjavov ni mogoča brez številnih opazovalcev. Podatki pripomorejo tudi k širjenju znanja o smereh selitvenih poti žerjavov čez Slovenijo kot tudi spremljanju obdobij selitev in razširjenosti redkih vrst ptic. »Če ste opazili jato žerjavov, to sporočite Dejanu Bordjanu na dejan.bordjan@gmail.com. Popoln podatek vsebuje kraj, datum in uro opazovanja, število žerjavov in smer ter višino leta, a strokovnjaki za ptice bodo veseli tudi nepopolnih podatkov, saj vsak šteje!« dodaja Podletnikova.
Po njenih besedah so že sredi avgusta kot prve selivke Goričko začele zapuščati bele štorklje, v drugi polovici pa tudi veliki skoviki, smrdokavre, rjavi srakoperji, prepelice, čebelarji in kobilarji. V septembrskih dneh se na jug množično odpravljajo kmečke lastovke. Poleg domačih selivk lahko opazimo tudi ptice iz severnejših predelov Evrope, ki se pri nas ustavijo le za kratek čas in počitek. Številne ptice iz severne in zahodne Evrope se namreč v zgodnjejesenskih dneh selijo čez naše kraje na jug. Vmes se pogosto ustavijo za dan, dva ter si naberejo moči za nadaljevanje poti. Za selivke so pomembna t. i. postajališča, kjer se lahko ustavijo, najedo in spočijejo pred nadaljevanjem naporne in pogosto nevarne poti. Za vodne ptice sta pomembni postajališči Ledavsko in Hodoško jezero. »Ptice k selitvi spodbuja notranja biološka ura. Ta je posledica hormonalnih sprememb in izločanja melatonina, na kar vpliva dolžina dneva. Krajšanje svetlega dela dneva povečuje količino izločenega melatonina v krvožilni sistem in vpliva na biološki ritem, tudi na spodbujanje selitve. Ptice so pred selitvijo nemirne, poveča se jim lahko tudi nalaganje maščob v telesu,« dodaja naravovarstvena nadzornica.
Ptice selivke se hranijo pretežno z žuželkami, ki v hladnem delu leta niso aktivne oziroma jih je premalo, da bi lahko preživele. Tiste, ki tudi zimo preživijo v naših krajih, pa so po večini vsejede.
