Spomladansko čiščenje tudi na računalniku in telefonu
Prejšnja sobota je minila v znamenju svetovnega dne digitalnega čiščenja, ki spodbuja ljudi k odstranjevanju nepotrebnih podatkov v digitalnem svetu. V digitalni čistilni akciji je doslej sodelovalo že okoli 1,2 milijona ljudi iz 175 držav, ki so izbrisali več kot 14,5 milijona gigabajtov podatkov, s čimer so preprečili nastanek okoli 3625 ton ogljikovega dioksida na leto. Akcija ozaveščanja, katere cilj je spodbujanje bolj trajnostnih digitalnih navad, pri nas poteka še do konca marca pod okriljem društva Ekologov brez meja in komunikacijske skupine o28.
Tudi digitalni odpadki so odpadki
Cilj akcije je spodbujanje bolj trajnostnih digitalnih navad in ozaveščanje o problematiki vedno večjega digitalnega odtisa, ki k celotnemu ogljičnemu odtisu prispeva že večji delež kot letalski promet. Kakor opozarjajo Ekologi brez meja, imajo vse digitalne aktivnosti nekje svoj fizični izvor v obliki strojne opreme in infrastrukture, ki za delovanje potrebuje velikanske količine električne energije. Na pogosto nesmotrno rabo so organizatorji akcije v Sloveniji opozorili tudi na prvi strokovni konferenci na temo digitalnega onesnaževanja, pri čemer so poudarili, da 80 odstotkov podatkov, ki jih hranimo kot človeštvo, nikoli več ne uporabimo.
80 odstotkov podatkov, ki jih hranimo kot človeštvo, nikoli več ne uporabimo.
Lani je v najlažji čistilni akciji v Sloveniji sodelovalo 1288 posameznikov, ki so iz svojih digitalnih naprav izbrisali 26.000 gigabajtov podatkov, kar predstavlja približno pet ton prihranka izpustov toplogrednih plinov. Pri tem so se odlično izkazali, saj je Slovenija zasedla tretje mesto po količini izbrisanih odvečnih podatkov. Tudi letos Ekologi brez meja k sodelovanju vabijo tako posameznike kot organizacije. Akcija poteka do 31. marca 2025, v končnem rezultatu pa bodo upoštevane vse izbrisane količine od 1. aprila 2024 do 31. marca 2025.
»Nedvomno je digitalna okoljska bilanca lahko tudi pozitivna. Zato je še večja škoda, da prednosti, ki jih prinaša digitalna tehnologija, ne izkoriščamo v boljše namene. Digitalna čistilna akcija je prvi korak k zavedanju, da niti digitalni svet ni brezmejen in ima večji vpliv na okolje, kot si mislimo,« poudarja predsednica društva Ekologi brez meja Katja Sreš.
Neverjetne količine podatkov
Po podatkih nevladne organizacije Let's Do It World s sedežem v estonskem Talinu je bilo 99 odstotkov vseh digitalnih podatkov ustvarjenih v zadnjih desetih letih, njihova poraba pa danes menda zahteva trikrat več energije, kot jo lahko proizvedejo vsi sončni kolektorji na svetu. Samo internet vsako leto »proizvede« več kot 900 milijonov ton ogljikovega dioksida. Leta 2022 je bilo za shranjevanje podatkov uporabljenih približno 70 milijonov strežnikov, vsak od njih pa je povzročil proizvodnjo od ene do dveh ton CO2; v istem letu je na teh strežnikih ostalo za 20 milijonov strežnikov e-odpadkov.
Samo internet vsako leto »proizvede« več kot 900 milijonov ton ogljikovega dioksida.
Po ocenah analitikov naj bi do konca letošnjega leta na svetu ustvarili za 182 zetabajtov podatkov; leta 2023 je bilo ustvarjenih 123, lani pa 149 zetabajtov podatkov. En zetabajt je enakovreden tisoč milijardam terabajtov, kar je nekako toliko kot 250 milijard DVD-jev (za tiste, ki se še spomnijo tega nekdaj priljubljenega medija). Na spletni strani digital.ocistimo.si lahko dobimo nekaj napotkov, kako se lotiti čiščenja elektronske pošte, brisanja datotek na osebnem računalniku ali v oblaku ter na telefonih in tablicah. Zdaj pa veselo na delo.
Vseslovenska akcija
Akciji so se z aktivnostmi za zaposlene in kupce ter uporabnike storitev pridružila številna podjetja, ki so prepoznala pomen trajnostnih digitalnih praks, med njimi Hofer, Ljubljanske mlekarne, Slovenske železnice, Makom, akcijo pa podpirajo tudi Urad RS za komuniciranje, ministrstvo za digitalno preobrazbo, Mestna knjižnica Ljubljana in Mariborska knjižnica.
