Športnike na igrah v Los Angelesu čaka hollywoodski glamur
V nedeljo so se s spektakularnim, pravzaprav hollywoodskim epilogom zaključile 33. olimpijske igre moderne dobe v Parizu. Ko se je Tom Cruise v stilu svojih filmov iz franšize Misija nemogoče spustil s strehe pariškega nacionalnega stadiona v Saint-Denisu in iz rok losangeleške županje Karen Bass ter simpatične ameriške telovadke Simone Biles prevzel olimpijsko zastavo, ki jima jo je malo prej predala pariška županja Anne Hidalgo, je napovedal, da bodo Američani čez štiri leta v Los Angelesu 34. olimpijskim igram vdihnili veliko hollywoodskega glamurja. Tudi odhod ameriškega filmskega zvezdnika z olimpijsko zastavo na motorju in nato na letališče je bil dober znak, da bodo poskušali v kalifornijskem mestu angelov zasenčiti igre, ki so se pravkar končale v francoski prestolnici.
6,5
milijarde evrov naj bi stale igre leta 2028.
A že zdaj je jasno, da Američani ne bodo mogli izpolniti vseh obljub, ki so jih dali Mednarodnemu olimpijskemu komiteju leta 2017, ko so se potegovali za organizacijo. Tako kot Parižani so zatrjevali, da bodo igre trajnostne, saj bodo vsa tekmovanja na že obstoječih športnih objektih, le nekatere bodo dogradili, denimo ob znanem stadionu SoFi v četrti Inglewood nov olimpijski bazen. Zelo težko pa bodo uresničili napoved, da bodo izpeljali igre brez avtomobilov.
Prav transport med številnimi prizorišči iger na velikanskem območju največjega ameriškega mesta v južni Kaliforniji bo za organizatorje zelo velik izziv in mnogi pravijo, da jim te obljube ne bo uspelo izpolniti. Los Angeles ima zelo slabo urejen javni prevoz, ima le štiri proge železnice in dve podzemni progi. Ves javni promet v mestu temelji na avtobusih, nad čImer velike množice obiskovalcev olimpijskih iger najbrž ne bodo najbolj navdušene.
Sposojeni avtobusi
Županja Los Angelesa Karen Bass je na novinarski konferenci pred dnevi v Parizu izjavila, da v mestu načrtujejo »razširitev sistema javnega prometa, da bi imeli olimpijske igre brez avtomobilov«. Razlagala je, da bodo obiskovalci morali uporabiti javni prevoz, da bodo prišli do prizorišč. Izjema bi lahko bili večji stadioni, kot so SoFi, kjer domujeta losangeleška kluba v ameriškem nogometu L. A. Rams in L. A. Chargers, stadion bejzbolskega kluba L. A. Dodger's ter stadiona Los Angeles Memorial Coliseum in Rose Bowl v Pasadeni, ki je sicer s 96.400 sedeži eden od največjih na svetu, je pa to domači stadion univerzitetne ekipe v ameriškem nogometu UCLA Bruins. Ti imajo že zdaj parkirišče za večje število avtomobilov in bodo to najbrž omogočali tudi v času iger.
96.400
sedežev ima največji stadion v Los Angelesu Rose Bowl.
Bassova je dodala, da so v želji, da čim več ljudi spodbudijo k uporabi javnega potniškega prometa, že začeli izboljševati prevozne sisteme. Zvezna vlada v Washingtonu je Los Angelesu prejšnji mesec obljubila 900 milijonov dolarjev pomoči za izboljšanje železniškega in avtobusnega sistema. Mesto namerava uporabiti tudi 3000 avtobusov, ki mu jih bodo posodila druga ameriška mesta, da bi izpolnili obljubo Mednarodnemu olimpijskemu komiteju in zmanjšali prometne zastoje v mestu, ki po njih pravzaprav slovi. Pomoč ameriške zvezne vlade bo dobrodošla, saj naj bi stroški iger z vsemi predelavami in pripravami prizorišč znašali več kot 6,5 milijarde evrov, niso pa vštete izboljšave v mestnem javnem prometu. Med trajnostnimi rešitvami je tudi načrt, da bodo študentske domove univerze UCLA (University of California Los Angeles) spremenili v olimpijsko vas.
3000
avtobusov bodo med igrami leta 2028 posodila druga ameriška mesta.
Tretjič novi stari športi
Po Parizu bo Los Angeles drugo mesto na svetu, ki bo že tretjič v zgodovini organiziralo igre. Prvič so jih leta 1932, to so bile desete olimpijske igre moderne dobe. Vendar se jih tudi zaradi velike gospodarske krize, ki je vladala v ZDA in drugod po svetu – to je bil čas velike depresije –, ni udeležilo prav veliko držav, le 37, sodelovalo je 1332 športnikov, ki so tekmovali v 14 športih oziroma v 20 disciplinah. Iz tedanje kraljevine Jugoslavije se je iger udeležil le Veljko Narančić in pri metu diska zasedel 17. mesto.
Po Parizu bo Los Angeles drugo mesto na svetu, ki bo že tretjič v zgodovini organiziralo igre.
Niti prihodnjič, leta 1984, organizatorji niso imeli sreče, saj je 17 držav, med njimi tudi 14 držav vzhodnega bloka s Sovjetsko zvezo na čelu, bojkotiralo igre v odgovor na bojkot iger v Moskvi štiri leta prej (1980.), ko so zahodne države, vključno z ZDA, tako izrazile protest zaradi sovjetske invazije na Afganistan. A kljub temu se je iger udeležilo rekordno število držav, kar 140, ki so poslale 6800 športnikov. Takratna SFR Jugoslavija je poslala 139 športnikov, ti so osvojili rekordnih 18 medalj, sedem zlatih. Med slovenskimi športniki so bili rokometašica Alenka Cuderman, ki je z ekipo osvojila zlato medaljo, ter Marko Elsner in Srečko Katanec, ki sta z nogometaši prejela bronasti medalji.
Nazaj v prihodnost: organizatorji so se z Mednarodnim olimpijskim komitejem odločili, da bodo na igrah v Los Angelesu poskusno vpeljali nekaj novih športov, ki so nekoč že bili na sporedu. Po letu 1900 se bodo tako spet pomerili v kriketu, v sicer malce spremenjenem formatu, imenovanem T20 (igra bo trajala krajši čas), po več kot sto letih se vrača lacrosse, starodavna igra ameriških Indijancev s palicami z mrežico, s katero si igralci podajajo žogo in poskušajo doseči gol; lacrosse je bil na seznamu OI že 1904. in 1908. Vrača se bejzbol/softball, ki ga niso izpeljali v Parizu, na novo se bodo igralci pomerili še v skvošu, prav tako bo olimpijski debi doživel flag football, različica ameriškega nogometa, pri katerem ni dotika med igralci, namesto z žogo pa teren osvajajo z izmenjavo zastavic, zato tudi ime »zastavni nogomet«.
Brezdomci in Hollywood
Mnogi prebivalci Los Angelesa so navdušeni in hkrati zaskrbljeni zaradi iger. Nekatere skrbi že tako kaotični promet, drugi upajo, da bo mesto do takrat poskrbelo za veliko množico brezdomcev – Los Angeles je po nekaterih podatkih mesto z največ brezdomci v ZDA –, večina pa pravi, da bo mesto dober gostitelj. Pravijo, da sicer ni lepo kot Pariz, ima pa Hollywood. Kar tudi nekaj odtehta.
