JEZIKOVNI NASVETI

Ste plonk ali ga imate polno rit? Govorimo seveda o denarju

V jeziku imamo ogromno zaznamovanih izrazov s sestavino denar.
Fotografija: Beseda denar izhaja iz lat. denarius, srebrnik, prvotno novec za deset enot. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Beseda denar izhaja iz lat. denarius, srebrnik, prvotno novec za deset enot. FOTO: Getty Images

Ko spremljamo svetovno dogajanje, si lahko vedno rečemo Denar je sveta vladar. Ali Vse se vrti okrog denarja. V jeziku imamo ogromno zaznamovanih izrazov s sestavino denar.

Najprej poglejmo v Etimološki slovar. Beseda denar izhaja iz lat. denarius, srebrnik, prvotno novec za deset enot. To je izpeljanka iz lat. deni, 'po deset'. Denarius je izposojeno tudi v gr. denarion, 'novec za osem devetin grške drahme', od koder se je beseda v srednjem veku razširila po Balkanu, v srbski, turški, arabski dinar.

Za malo denarja malo muzike – za malo denarja se malo dobi. Vsi vemo, da se ne splača kupovati poceni. Kdor se težko loči od svojega denarja, je skop, škrt, ga tišči pri sebi, je žid. Denar mu ne gre rad iz rok.

Kdor ga nima, ni pri denarju. Lahko mu je samo zmanjkalo špage ali pa je revež, je suh, brez ficka, plonk (ga ni v SSKJ v tem pomenu), nima kinte (sleng), keša. In nima za burek.

Drugi skubijo, obirajo za denar (povzročati, da kdo troši veliko denarja). To so oderuhi in so vredni svojega denarja (slab, pokvarjen človek). Pogosto prodajajo reči, ki niso vredne počenega groša. Groš je bil avstrijski novec, danes je denar na sploh. Sestavina počen se nanaša na nekdanje poškodovane novce (tudi ni vredno niti prebite pare) in še poudarja odsotnost denarja. In ena starinska primera z grošem: pet krav za en groš. Neverjetna cena, neverjetna stvar.

Denar kar leti, nekateri ga z lopato mečejo skozi okno (zapravljajo za kaj nevrednega, nesmiselnega). Lahko ga zafrčkajo in ostanejo brez vsega. Nekateri pridno štedijo in znajo svoje spretnosti spraviti v denar. Drugi spremljajo borzo in ga premišljeno vlagajo, ga obrnejo. Za take, ki so pri denarju, rečemo, da je s polno ritjo lahko srati. Imajo denarja kot pečka in si zapojejo Buldožerje Denarčke štejem. Mnogi so lakomni, pogoltni na denar. Takim se ni treba zapufati, vzeti lona, se zadolžiti, nikoli fehtati, žicati, beračiti, prosjačiti. Fehtati pride iz rokovnjaškega žargona. V nemščini je imel glagol pomen boriti se, klateži pa so uprizarjali fiktivne poulične pretepe in nato prosjačili pri gledalcih.

Denar ne smrdi. Ne zanima te, od kod je. Lahko je krvav, umazan denar, iz nezakonitih, nemoralnih poslov. Tista, ki je v zvezi samo zaradi denarja, je keš pička. Za moškega pa še ni izraza.

Denar se tudi opere, nezakonito pridobljen postane zakonit. Pri tem je pogosta korupcija: leva roka – desni žep (dolga pot denarja, da se skrije njegov pravi izvor, ki je v nasprotju z družbenimi pravili). Take ljudi je dobro poznati kot slab denar (zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih). Slab, pokvarjen človek je svojega denarja vreden.

Kljub tej vseprisotnosti denarja v jeziku k nam prodirajo novi izrazi, predvsem iz angleščine. V zadnjem času opažamo novo stalno besedno zvezo prijeti se za denarnico. V angl. ima Hold on to your wallets pomen biti v nevarnosti, da izgubiš denar, če nisi previden. Mi bi rekli, da vsak denar trikrat obrnemo – veliko premišljamo, preden se odločimo za nakup. Ali pa imate vi kak predlog?

Na Franu je še marsikaj, tudi o debelih denarnicah, a čas je denar, zato moramo po drugih opravkih. Vseeno pa ne pozabite, ni vse v denarju.

Pišite nam na lektura@slovenskenovice.si.

Moni Malovrh, univ. dipl. slov.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije