Štirje Kovači v letu 2024 praznujejo sedem desetletij delovanja
Štirje kovači so uradno najstarejši, a še aktiven narodno-zabavni ansambel na svetu, ki je kot tak vpisan tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. Nastopajo tudi v silvestrski oddaji Srečno 2024, ki jo je Televizija Slovenija posnela že v začetku decembra v Mariboru, tam pa so iz rok predsednika uprave RTV Slovenija Zvezdana Martiča prejeli posebno priznanje – dečka s piščalko. Znameniti, že skoraj zimzeleni valček Kam le čas beži in polka Rženova Tinka sta tisti skladbi, s katerima so oziroma še bodo Štirje kovači pospremili gledalce prvega programa TV Slovenija v novo leto. Nastopili bodo malo po polnoči. Deček s piščalko je priznanje, ki so se ga iskreno razveselili.
Glasba je moje življenje, veselje in moja ljubezen, ki ji ni konca.
Prava kovaška skupina
Franc Šegovc, harmonikar, soustanovitelj in vodja ansambla, je prvo vižo napisal pri komaj 15 letih, torej pred 71 leti, leta 1952 pa je že začel igrati v ansamblu Maks. Že leta 1954 pa je bil ustanovljen ansambel Štirje kovači, v katerem so bili najprej res zgolj štirje fantje, vsi zaposleni v kovaški industriji, kovači torej, zato imena ansambla ni bilo težko najti. Šele 20 let pozneje, leta 1972, se je ansamblu pridružila tudi pevka, Frančeva žena Hermina.
Do danes je Franc Šegovc ustvaril prek 800 skladb, za večino je napisal tudi besedila, vsaka pa ima svojo izpoved, pa naj bo instrumentalna ali vokalna. Posebnost je tudi, da je Štirim kovačem vsa ta leta uspelo ohraniti lasten, zelo prepoznaven zven. V samozaložbi je Franc Šegovc, tudi s pomočjo žene Hermine, izdal več notnih zvezkov s svojimi prepoznavnimi skladbami. Enega za vokalne skupine, partiture za simfonično skupino, godbo na pihala in še knjigo z notami. Izšla pa je tudi pesmarica z naslovom najbolj prepoznavnega, že ponarodelega valčka Kam le čas beži, v kateri je zbranih 400 besedil, prav tako pa sta izšli dve knjigi Naš pobej bo muzikant, v kateri so zgodbe Štirih kovačev, ter Rjava zemlja, v kateri so zbrane zgodbe iz Frančevega zgodnjega otroštva.
Štirim kovačem je vsa ta leta uspelo ohraniti lasten, zelo prepoznaven zven.
Imajo tudi svoj muzej
So tudi edini ansambel, ki je še v času aktivnega delovanja dobil svoj muzej, Muzej Štirih kovačev, za kar gre zasluga tudi Mestni občini Slovenj Gradec, upravlja pa ga Koroški pokrajinski muzej. V njem je stalna razstava, ki obiskovalce popelje skozi leta njihovega delovanja. Štirje kovači so bili aktivni tudi v tujini, nastopali so po vsej Evropi, pa v Kanadi, Ameriki in na Japonskem. Franc Šegovc vedno, kadar ga kdo pobara, kako je mogoče v muziki zdržati toliko časa, pove: »Glasba je moje življenje, veselje in moja ljubezen, ki ji ni konca. Četudi eden mojih valčkov pravi, da nič ni večno.« No, glasba Štirih kovačev zagotovo je. Globok poklon slavljencem, ki bodo, kot rečeno, prihodnje leto slavili 70 aktivnih glasbenih let.
