Strah pred obrezovanjem je odveč

Pomlad ni le čas za začetek dela na okrasnem in zelenjavnem vrtu, temveč tudi za presajanje in razmnoževanje sobnih rastlin. Čeprav živijo v zavetju štirih sten in zunanje razmere nanje ne vplivajo tako zelo kot na rastline, ki rastejo pod milim nebom, se kljub temu odzovejo na daljše dneve, več svetlobe, in tudi toplota, ki do njih prihaja skozi okensko steklo, je vedno močnejša. 

Ker bodo začele odganjati nove liste, stebla, razrasle se bodo korenine in nekatere bodo zacvetele, lahko tiste, ki so lansko sezono postale preveč košate ali previsoke, tudi obrežemo. Tega opravila se mnogi bojijo, a pri večini rastlin, še posebno tistih, ki jih razmnožujemo s potaknjenci, hujše napake, ki bi jih uničila, ne moremo storiti. Pazimo le, da je orodje, najsi bodo to škarje ali nož, čim bolj ostro in razkuženo. Rezilo razkužimo pred rezom in po njem, da ne bi z rastline na rastlino prenesli morebitnih bakterij in bolezni, ki jih bodo pogubile. 

Škarje ali nož obvezno razkužimo pred uporabo in po njej.

Ne prevelik lonček

Če bomo sobnim rastlinam namenili večji cvetlični lonček, pazimo, da ne bo prevelik. Kot za vse rastline tudi za okrasne velja, da je bolje lončke menjavati pogosteje, vsakič uporabimo nekoliko večjega, kot da jih vtaknemo v zelo velikega, misleč, da si bomo tako olajšali delo. V prevelikem loncu bo rastlina namreč vso energijo usmerila v razvoj korenin, zato bo rast zastala, enako se bo zgodilo z razvojem novih listov in cvetov. Druga težava prevelikih lončkov je, da korenine rastline ne bodo segle povsem do dna, zato ne bodo mogle posrkati potrebne tekočine in jih bo treba pogosteje zalivati, a ker bo substrat na dnu ves čas moker, bodo korenine prej ali slej začele gniti. Premer novega lončka naj bo tako za od pet do največ deset centimetrov večji od prejšnjega, rastline, ki rastejo počasneje, pa presadimo v lonček z od dva do pet centimetrov večjim premerom od starega. 

Mladike čopaste zelenčice FOTOGRAFIJE: GETTY IMAGES

Seveda ne pozabimo zamenjati substrata, ki naj bo čim bolj kakovosten ter primeren vrsti rastline. Predvsem pri sukulentah je treba paziti, da jih posadimo v zanje namenjen substrat, saj ne marajo mokre prsti, specialna pa je bolj prepustna. Da bi še dodatno preprečili morebitno gnitje korenin, na dno lončka, ki mora imeti drenažne luknjice, položimo nekaj primerno velikih kamnov, s čimer bomo ustvarili drenažno plast. 

List v vodo

Večino pri nas priljubljenih rastlin je izjemno enostavno razmnožiti. Nekaterim, denimo potosom, filodendronom, marantovkam, afriškim vijolicam, tradeskancijam in papirjevcem, preprosto odrežemo list ali del stebla, kot rečeno z ostrim in razkuženim rezilom, ga postavimo v kozarec z vodo, tega pa na sončno okensko polico. Čez nekaj dni ali tednov bodo iz lista ali stebla pognale korenine in takrat jih posadimo v cvetlični lonček s substratom. 

Mlade pileje, ki jih ločimo od matične rastline, lahko za nekaj časa postavimo v vodo ali pa takoj posadimo v substrat.

Rastline, kot so praprot navadni nefrolepsis, čopasta zelenčica, spatifil in zamija, razmnožujemo z delitvijo. Ko opazimo, da iz zemlje rasteta dve stebli, lahko tudi več, rastlino previdno vzamemo iz lončka, s korenin otresemo substrat ter rastlini nežno ločimo. Nato posadimo vsako v svoj lonček in dobro zalijemo, dodamo lahko tudi kanček gnojila. Čopasta zelenčica v optimalnih razmerah razvije tudi poganjke, nekateri jim pravijo mladike. V tem primeru jo lahko razmnožimo tudi tako, da te poganjke, ko so veliki približno deset centimetrov, odrežemo ter posadimo v nov lonček. Enako razmnožimo še aloe vero, pilejo, bromelijevke in slonovo nogo.