Strokovnjak opozarja: Ob srčnem zastoju odločajo sekunde. Najhuje je, če ne naredimo nič
Temeljne postopke oživljanja, delovanje in pomen AED (avtomatski zunanji defibrilator) nam je predstavil 50-letni Novomeščan Davor Bilić. Predavanje je bilo zanimivo, kljub malo manj lepi tematiki – govorimo namreč o bitki za življenje – na trenutke celo zabavno, predvsem pa zelo poučno. Med drugim smo izvedeli, kakšna razlika je med srčnim infarktom in srčnim zastojem, koliko časa moramo vztrajati z oživljanjem človeka ob srčnem zastoju, zakaj se niti ob pokanju prsnice ne smemo ustaviti – kaj ti bo cel hrustanec, če človek umre –, zakaj se defibrilatorja ne smemo bati uporabljati in kako nam ob masaži srca pomaga, če si v mislih ali pa kar na glas prepevamo znano pesem glasbene skupine Bee Gees Stayin' Alive.
Ne bojte se pomagati
Znano je, da so AED namenjeni laikom, ki se v življenju še nikoli niso srečali z zastojem srca. Ker se takšne situacije zgodijo nenapovedano, nepričakovano, o morebitnem preživetju osebe, ki doživi srčni zastoj, pa odločajo sekunde, je zelo pomembno, da se kljub močno povišanemu srčnemu utripu in drhtenju rok ne prestrašimo. Ker kot pravi sogovornik, je najhuje, če ne storimo nič. Ker smo lahko torej vsi priča trenutku, ko nekdo doživi srčni zastoj, je zelo pomembno, da je AED čim bolj enostaven, brez nepotrebnih ovir, kot so razne torbice, zadrge, pokrovi; da je robusten in odporen proti udarcem in padcem; da ima čim krajši čas polnjenja, skratka, da ga zna uporabiti prav vsakdo, ki se morda znajde v nezavidljivem položaju, ko ima pred seboj človeka, ki ne kaže več znakov življenja.
Zakaj pride do srčnega zastoja, še ni čisto pojasnjeno. »70 odstotkov vseh zastojev srca se zgodi osebam, ki niso srčni bolniki. Umirajo mladi nogometaši, športniki, na igrišču se zgrudijo, pa veš, da so fizično aktivni, nimajo holesterola, niso srčni bolniki. Lahko se torej zgodi kjer koli, kadar koli in komur koli, saj ne poznamo vzroka, ki pripelje do tega, da se srce zaskoči,« pojasnjuje sogovornik.
Infarkt ali srčni zastoj?
Največja razlika med infarktom in srčnim zastojem je, da se pri srčnem zastoju enostavno zgrudiš, medtem ko je pri srčnem infarktu, ki ga občutimo kot topo bolečino v prsnem košu in nato kot mravljince v levi rami in roki, ki se premikajo od ramena navzdol, še nekaj časa za ukrepanje; da torej pokličete reševalce ali nekoga opozorite, da niste dobro in vam pomagajo priti do zdravnika, pojasnjuje Bilić. In kaj pravijo tisti, ki so srčni zastoj preživeli? "Da niso občutili nobene bolečine, nekateri pravijo, da so v želodcu občutili slabost, večina pa se jih ne spomni skoraj ničesar, le to, da so se zbudili v bolnišnici. Lepa smrt, če si star 90 let," pripomni sogovornik.
Bilić, sicer univerzitetni diplomirani ekonomist in ne zdravstveni delavec, kot bi lahko ob njegovem nastopu pomislili, je ob naši navedbi, da je bilo predavanje izredno zanimivo, skromen. Kot pravi, moraš to imeti v sebi, poleg tega pa moraš »v nulo« poznati materijo, o kateri govoriš. »Predstavitev mora biti dovolj dolga, da lahko poveš kakšno zanimivo zgodbo, pa tudi dovolj kratka, da ljudi ne zamoriš,« pojasnjuje Bilić, ki je pred sedmimi leti prišel v podjetje kot vodja prodaje, ko pa je podjetje odšlo v stečaj, je prevzel zastopstvo in distribucijo AED ameriške znamke Defibtech v okviru svojega podjetja Defib AED, d.o.o., v katerem sta dva zaposlena. Kot pravi, imamo na slovenskem trgu približno šest ponudnikov AED, kupci pa so predvsem podjetja, gasilska društva, krajevne skupnosti.
Defibrilatorje je treba vzdrževati
Za dober AED je značilno, da ni zapleten za uporabo. »V tej situaciji so ljudje pod močnim adrenalinom, roke se tresejo, srce nabija. Najmanj, kar si želiš, je kompliciran AED. Biti mora popolnoma prilagojen uporabniku. Naš AED je edini na trgu, ki ne potrebuje torbice; je edini, ki lahko pade po tleh, pa se ne razleti. Testiran je namreč na 450 kilogramov pritiska, kar pomeni, da ga lahko prevozi avto, pa se mu ne bo nič zgodilo. Je hiter, robusten, vzdržljiv. Ima FDA (Food and Drug Administration) certifikat za ameriški trg, ki je dosti bolj zahteven od certifikata CE,« pove in doda, da čez leto nenehno preverjajo kakovost AED. »Trenutno v Sloveniji najmanj 30 odstotkov defibrilatorjev, ki so javno dostopni, ne bi delovalo, ker niso vzdrževani. In to je problem. Vsako stvar, ki jo kupiš, moraš vzdrževati. V Sloveniji se pa to večinoma dela tako, da se nabavi defibrilator, kar se navadno zgodi pred volitvami, tisti trenutek, ko župan prereže trak, pa se na vse skupaj pozabi. In tu so težave,« poudarja Bilić.
Je bil že kdaj v situaciji, da je z AED komu rešil življenje? »Enkrat. Uspešno,« izstreli. Bil je šolski primer, ko sem bil v Novi Gorici na pošti, pripoveduje. »Stali smo v vrsti, ko se je ena gospa zgrudila. Vrste naenkrat ni bilo več, vsi so zbežali. Jaz sem začel oživljanje, en gospod pa je vedel, kje v bližini je defibrilator, in je stekel ponj. Ko so prišli reševalci, smo imeli gospo že na boku. To je bil šolski primer, a takih primerov skoraj ni,« opozarja sogovornik in dodaja, da je zelo pomembno, da se ne obremenjujete s tem, ali vam bo uspelo. Niti reševalci ne rešijo vsakogar, pa imajo teh primerov kar nekaj vsak dan, uspešni so morda v 10, 20 odstotkih. »Dejstvo je, da je čas odločilnega pomena, in laik, ki je na kraju, kjer se zgodi zastoj srca, lahko z defibrilatorjem naredi več kot 10 enot nujne medicinske pomoči, ki pride po desetih minutah na kraj dogodka,« je prepričan Bilić.
Poleg vsebinskega sporočila – torej ostati živ – ima pesem Stayin' Alive točno določeno frekvenco, ki jo potrebuješ za uspešno izvajanje masaže srca, stisneš namreč nekje dvakrat na sekundo.
Ritem daje pesem
Panika je daleč najhujši sovražnik pri oživljanju. »Zato ljudem govorim, da je stanje pri zastoju srca tako slabo, da ga ne moreš kaj dosti poslabšati. Kar koli narediš, je bolje kot nič. Če boš samo stal zraven, bo človek v desetih minutah mrtev. Kaj je lahko hujšega od tega? Če izvajaš oživljanje, lahko polomiš prsnico, hrustanec, ki drži skupaj rebra, da je prsni koš stabilen. Ko se to zgodi, se ljudje ustrašijo, ker to ni prijetno. Seveda, sliši se grdo, roka kar zdrsne v prsni koš. To niso prijetne stvari, a najhuje je, če takrat prenehajo oživljanje. Potem res pride do vseh tistih posledic, ki se ne bi smele zgoditi: od invalidnosti, kome, do smrti. Torej, ne se ustrašiti. Če bo oseba preživela, se ji bo prsnica zacelila v nekaj tednih,« poudarja. Drugače je pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih, saj pri njih prsnica ne bo pokala, a pri oživljanju dojenčka tudi ne izvajamo masaže srca na polno, s prepletenimi dlanmi, temveč običajno z dvema prstoma.
Predlaga, da si med izvajanjem masaže srca prepevamo pesem znane skupine Bee Gees Stayin' Alive. »Poleg vsebinskega sporočila – torej ostati živ – ima pesem točno določeno frekvenco, ki jo potrebuješ za uspešno izvajanje masaže srca, stisneš namreč nekje dvakrat na sekundo,« pojasnjuje.
Če je AED v bližini kraja, kjer se je zgodil srčni zastoj, pravi sogovornik, je najboljše, da ga uporabimo takoj. »Prioriteta je čim prej sprožiti prvi šok, saj pri zastoju srca ne moreš zagnati delovanja srca z ničimer drugim kot z defibrilatorjem. Če ga ni v bližini, začneš masirati srce, še prej pa človeka nujno položimo na hrbet na tla. Vztrajaš tako dolgo, dokler ne prispe defibrilator, nato se ravnaš po njegovih navodilih, ki te vodijo skozi celoten postopek. Če defibrilatorja ni, je po smernicah priporočljivo oživljanje do ene ure, vsekakor pa do prihoda reševalcev. Po eni uri je že vse polomljeno, praktično ni več možnosti za preživetje. AED, s katerim smo uspešno rešili človeka, naj ostane priklopljen na osebi do prihoda reševalcev, saj bo spremljal stanje te osebe in na dve minuti analiziral njen srčni ritem,« pravi Bilić, ki dodaja, da najnovejši predlogi smernic odsvetujejo, da bi laiki masažo srca kombinirali z vpihi usta na usta. Ugotovili so namreč, da lahko že s pravilnim izvajanjem masaže srca držimo možgane pri življenju celo med 10 in 15 minut, kar je v urbanem okolju dovolj časa, da pridejo reševalci. Izjema so otroci, poudarja sogovornik, pri katerih vedno poleg masaže izvajamo tudi vpihe na usta, saj je kapaciteta njihovih pljuč tako majhna, da ne bi zdržali brez vpihov. »Priporočljiva je hitra masaža srca v kombinaciji 15 stiskov, dva vpiha,« še dodaja Bilić.
