Sudan: državni udar po udaru
Minuli konec tedna je Sudan pretresel nov val nasilja, ko so v Kartumu izbruhnili spopadi med vladno vojsko in paravojaškimi silami za hitro podporo (RSF). Tuji mediji so poročali o več deset mrtvih in več sto ranjenih, med prvimi žrtvami so bili tudi trije humanitarni delavci Svetovnega programa za hrano (WFP), Afriška unija pa je v Sudan že poslala svojega visokega predstavnika, da bi sprti strani prepričal o čimprejšnji prekinitvi ognja.
Kaj je krivo za izbruh nasilja?
Sudan od državnega udara oktobra 2021 vodi svet generalov, ki pa se med seboj ne razumejo ravno najbolje, še posebej ne general Abdel Fattah al-Burhan, poveljnik oboroženih sil in dejansko predsednik države, in njegov namestnik in voditelj RSF, general Mohamed Hamdan Dagalo. Generala imata različne poglede na državno usmeritev in glede predlagane uvedbe civilne vlade. Ena od glavnih spornih točk je načrtovano vključevanje RSF, ki šteje okoli 100.000 mož, v vladno vojsko, pri čemer nastaja vprašanje, kdo bo vodil nove oborožene sile.
Spopadi so izbruhnili po več dneh napetosti, ki so nastale s prerazporejanjem sil RSF po državi, kar je vojska vzela za grožnjo. V bistvu niti ni jasno, kdo je v soboto zjutraj sprožil prvi strel, a obstajajo utemeljeni strahovi, da bi se spopadi iz Kartuma lahko razširili po vsej državi.
Poveljnik vojske general Abdel Fattah al-Burhan in voditelj RSF general Mohamed Hamdan Dagalo imata različne poglede na prihodnjo ureditev Sudana.
RSF ni na dobrem glasu
Sile za hitro podporo so bile ustanovljene leta 2013, korenine pa imajo v zloglasni džanžavidski milici, ki se je brutalno spopadala z uporniki v Darfurju. V zadnjih desetih letih je general Dagalo razvil močne oborožene enote, ki so posredovale v spopadih v Jemnu
in Libiji, pod nadzorom pa imajo tudi nekatere rudnike zlata v Sudanu.
RSF je bila že večkrat obtožena kršitev človekovih pravic in hudega nasilja, kamor sodi tudi pokol protestnikov leta 2019. In tako močne paravojaške sile, ki ne sodijo pod vladno vojsko, seveda povzročajo nestabilnost v že tako nestabilni državi.
Politična napetost
In zakaj je na oblasti vojska? Aktualni spopadi so le zadnji prikaz napetosti, ki je zrasla po vojaški odstavitvi dolgoletnega predsednika Omarja al Baširja leta 2019. Državo so tedaj pretresali množični protesti ljudstva, ki je zahtevalo konec njegove skoraj tridesetletne vladavine, zato se je vojska odločila izvesti državni udar in se ga znebiti. A državljani so zahtevali civilno oblast in ne diktaturo, da bi državo poslali na pot demokracije. Zato je vojaški vrh oblikoval skupno civilno-vojaško vlado, ki pa je bila odstavljena s še enim državnim udarom oktobra 2021.
Od tedaj so napetosti med generaloma Burhanom in Dagalom le še rasle. Decembra lani so v Sudanu sicer oblikovali osnutek dogovora o vrnitvi oblasti v roke civilne vlade, toda pogajanja, kako naj bi se to dejansko zgodilo, so propadla. Tuji diplomati se zdaj bojijo, da bi oboroženi spopadi lahko še bolj razdelili državo in še povečali politično napetost. Diplomacija, ki je imela pomembno vlogo pri dogovorih o vrnitvi civilne oblasti, bo storila vse, da bi sprta generala spravila za pogajalsko mizo. A dokler se to ne bo zgodilo, bodo spet najbolj trpeli navadni Sudanci, ki bodo morali preživeti še eno obdobje negotovosti in nasilja.
