Sv. Martin je na Biču združil konjerejce, konjenike in vinogradnike
»Začeli smo pred 32 leti,« pove Franc Sašek z Biča pri Trebnjem, ko ga pobaramo, od kod navada, da na god sv. Martina blagoslovijo vino in konje. »Sprva smo imeli le blagoslov vina, potem pa sva s kolegom pripeljala konje, za nameček smo dali sode vina na konje. Najprej je prišel le en par konj, potem pa je iz leta v leto raslo zanimanje, letos nas je bilo skoraj 70,« ponosno pove Sašek, ki se je zadeve lotil s sokrajani, ki so vedno pripravljeni pomagati.
Vsaka hiša kaj naredi in prispeva nekaj cekinov, da na Martinovo nedeljo nihče od gostov, ki pridejo od blizu in daleč, ni lačen in žejen. Gospodinje so napekle kruha in naredile štruklje, možje so dali na plan vino in klobase. »Nekaj priprav je potrebnih, da je v nedeljo tako, kot mora biti,« pove Sašek, svoje delo pa je opravil domači župnik Janez Jeromen (iz župnije Veliki Gaber), ki je blagoslovil tako vino kot konje. Še nekaj ur po maši so se konjerejci zadržali na Biču, kamor so prišli z več koncev: iz Semiča, Trebnjega, Žužemberka, Višnje Gore, Raduhove vasi in Gombišča, organizacijo na Biču pa je pohvalil tudi Davorin Tomažin, predsednik Konjerejskega društva Radohova vas. Na Biču pa niso bili edini, ki jih je povezal sv. Martin.
Tudi Zdravljica
»V organizaciji Konjeniškega društva Češnjice smo na Martinovo nedeljo, pri cerkvi sv. Martina (zavetnika konj, konjenikov, kovačev ...) v Štatenberku na tradicionalnem žegnanju konj požegnali naše konjičke in vprege ter izvedli nekaj kilometrov dolg konjeniški pohod,« je dogajanje na drugem koncu Dolenjske opisal domači konjenik Jože Povšič. Blagoslov konj, konjenikov in vpreg je opravil župnik Župnije Trebnje Jože Pibernik. Na prazniku so zapeli slovensko himno Zdravljico. Domačini so bili veseli tudi odziva drugih društev: poleg domačih konjenikov in vpreg so se žegnanja in pohoda udeležili tudi kolegi in prijatelji iz sosednjih konjeniških društev iz Grčevja, Mirne Peči, Šentruperta, Trebnjega ter iz Šentjerneja in Bele krajine. Dan so sklenili, kot se spodobi: martinovali so, se poveselili in se dogovorili, da se prihodnje leto spet srečajo.
