Sveča prežene zle duhove
Zadnji dan božičnega časa pri nas je svečnica, obhajamo jo 2. februarja. Pri nas do tega dne domove še krasijo božične smrečice, na ta dan je treba pospraviti jaslice: Jezus je s starši že odšel iz skromnega okolja in torej ni več razloga, da bi še stale. Praznik ima poganski izvor, nov pomen mu je dalo krščanstvo. Marija je štirideseti dan po rojstvu Jezusa otroka prvič nesla v tempelj.
Po svečnici se februar slovensko imenuje svečan.
Danes je svečnica predvsem praznik luči: dnevi so že malo daljši, slutiti je pomlad, ki prinaša več luči, po kateri so nekdaj hrepeneli vso dolgo zimo. In še danes je tako, čeprav nam prostore razsvetljujejo svetila, pogrešamo sonce.
Blagoslov sveč
Kot zapisano, ima svečnica poganski izvor, povezana je zlasti z rimskim svetom. Februarja so praznovali luperkalije. Imeli so obrede, hodili naokrog in nosili sveče. Krščanstvo je s svečnico nadomestilo ta poganski praznik, ki so ga v Rimu slavili od 13. do 15. februarja. Sprejelo je obredje, a mu dalo novo vsebino. Ime svečnica izvira iz tradicionalnega blagoslavljanja sveč po cerkvah. Verniki sveče prižgejo, duhovnik zmoli molitev blagoslova, jih poškropi z blagoslovljeno vodo in pokadi s kadilom. Ljudje sveče nesejo domov, se z njimi sprehodijo okrog hiše, po posestvu, jih nesejo na njive in v vinograde, kakšno pustijo na grobovih bližnjih. Ob prazniku se je obdržalo veliko poganskega obredja: ljudje še verjamejo, da jih bo prižgana sveča obvarovala pred zlimi duhovi, celo pred grozečimi oblaki, da bi torej plamen odvrnil strelo in točo, prižgejo jih tudi ob nevarnosti poplav. Sveči, blagoslovljeni na svečnico, se pripisuje posebna moč, ljudje jo imajo zato doma vedno pri roki. Svečnica je bila v ljudski zavesti po vsej Sloveniji izjemno pomemben vremenski dan. Ne preseneča torej, da obstaja toliko vremenskih pregovorov, povezanih s tem praznikom. Denimo: Svečnica zelena, velika noč bo zasnežena; Če je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila; Če je svečnica topla, sneg prinaša, če je mrzla, ga pa odnaša.
Vrnimo se k sveči: njena vloga je (bila) v cerkvenem in posvetnem življenju velika, prav taka je njena simbolika. Sveča pomeni življenje, luč, odganja temo. Ob svečnici bi morala začeti zima izgubljati moč; čez nekaj dni bodo pri tem v pomoč kurenti, ki po tradiciji s svojimi zvonci ne smejo zaropotati pred svečnico.
