Sveta Katarina, sozavetnica Evrope
Sv. Katarina se je kot Caterina di Giacomo di Benincasa rodila 25. marca 1347 v Sieni v Italiji v premožnejši verni družini, in sicer kot predzadnja od 25 otrok barvarja kož; imela je sestro dvojčico. Deležna je bila številnih videnj, prvo je imela pri šestih letih, pri sedmih pa se je odločila, da bo za vedno ostala devica. To materi ni bilo pogodu, želela je, da si hči poišče moža, a je snubca zavračala in si v znak protesta celo ostrigla lase. Oče je bil na njeni strani in tako je pri 16 letih vstopila v tretji red sv. Dominika.
Ko je bila stara okoli 20 let, se ji je v videnju prikazal Jezus, se z njo zaročil in ji napovedal, da ji bo v Cerkvi zaupana posebna naloga. Naročil ji je, naj zapusti misel na življenje v samostanu in raje vstopi v javno življenje, Katarina je tako začela pomagati bolnim in revnim ter skrbeti zanje v bolnišnicah in domovih. Njena zgodnja dela usmiljenja v Sieni so pritegnila skupino somišljenikov, tako žensk kot moških, ki so se zbrali okoli nje, in začeli so potovati po severni in osrednji Italiji. Zagovarjala je reformo duhovščine in duhovnega svetovanja ljudem. V mestih Pisa in Lucca je imela leta 1375 tako velik vpliv, da je mesti odvrnila od zveze, ki se je borila proti papežu in je imela vedno večjo moč.
Svoje prepričanje je od leta 1375 širila s pismi, namenjenimi širjenju občinstva, vključno z oblastjo, ko je prosila za mir med mestnimi državami in voditelji po Italiji. Bila je nepismena, pisma je narekovala pisarjem. Namenjena so bila vrnitvi papeža iz avignonskega izgnanstva nazaj v Rim. In prav to je bila njena posebna naloga: pomagala je prepričati papeža Gregorja XI., naj se vrne iz francoskega Avignona v Rim. Leta 1376 je to res storil: ko se je papež vračal, se je Katarina, ki je izpolnila svojo nalogo, umaknila v rodno Sieno.
Napisala je nešteto pisem, 380 se jih je ohranilo in pričajo o njenem prizadevanju, da bi prinesla mir v Cerkev. Izčrpana od naporov svojega kratkega življenja je Katarina pri komaj 33 letih za posledicami možganske kapi umrla v Rimu, bilo je 29. aprila 1380. Tega dne tudi goduje.
Za svetnico jo je razglasil papež Pij II. 1461., papež Pij XII. jo je 1939. postavil za zavetnico Italije, papež Pavel VI. pa ji je leta 1970 podelil naslov cerkvene učiteljice – zaradi njenega znamenitega in obsežnega spisa Knjiga božjega nauka. Papež Janez Pavel II. jo je 1999. razglasil za sozavetnico Evrope.
Najprej je bila pokopana na pokopališču Santa Maria sopra Minerva blizu Panteona. Ko so se začeli na njenem grobu dogajati čudeži, pa so njeno truplo preselili v notranjost bazilike Santa Maria sopra Minerva, kjer leži še danes.
Upodabljajo jo v dominikanski tretjeredniški obleki – v dolgi beli obleki s temnim plaščem. Običajno je upodobljena s srcem, lilijo, križem ali knjigo v roki, trnovo krono na glavi, pogosto tudi z obolelimi za kugo.
