Sveteja Januarija so obglavili s tovariši vred
Na današnji dan goduje škof in mučenec sveti Januarij, rojen leta 272 v Neaplju (ali Beneventu). Njegov duhovni pomen za Neapeljčane pojasni napis v latinščini nad vhodom v kapelo v desni ladji neapeljske stolnice, ki pove, da so ta prostor posvetili »svetemu Januariju, ki je s čudežem svoje krvi rešil Neapelj lakote, vojske, kuge in ognja z Vezuva, svojemu someščanu, zavetniku, varuhu«.
Relikvije san Gennara v Neaplju častijo že od petega stoletja. Ob treh njegovih najpomembnejših praznikih, tako pravijo, se njegova strjena kri, ki jo hranijo v neapeljski katedrali v dveh stekleničkah, utekočini. To je znameniti »čudež sv. Januarija«, ki se ponavlja vsako leto 1. maja, na spominski dan, ko so njegovo truplo prenesli iz Beneventa v Neapelj, 19. septembra, ko se spominjajo njegove smrti, in 16. decembra, ko so njegovo truplo dokončno prenesli v Neapelj (vmes so ga peljali nazaj v Benevento).
V rimskokatoliški Cerkvi goduje 19. septembra, v vzhodni pa 21. aprila.
Ščitil kristjane pred Dioklecijanom
Rodil se je najverjetneje v Neaplju ali Beneventu sredi tretjega stoletja (nekateri viri navajajo 21. april 272) v stari in ugledni plemiški družini. Pri petnajstih je bil posvečen za duhovnika in zaradi krepostnega življenja in temeljite izobrazbe že pri dvajsetih letih postal škof v mestu Beneventu, severovzhodno od Neaplja (nekateri viri navajajo ravno obratno). Pod Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov je po ječah skrivaj obiskoval duhovnike in vernike in jih tolažil, pa ne le to, kristjane je tudi skrival pred cesarjevimi vojaki. Nekega dne pa so ga med obiskom zasačili, zgrabili in odpeljali pred cesarskega namestnika. Ta ga je hotel zlepa ali zgrda pripraviti, da bi se odpovedal Kristusu.
Legenda pripoveduje, da ga je dal vreči v razbeljeno peč, a se ga plamen ni dotaknil. Ukazal ga je razpeti na natezalnico, da mu izpahnejo ude, toda svetnik je po kratki molitvi ozdravel. Vrgel ga je med divje zveri v Flavijevem amfiteatru v Pozzuoliju, toda levi, tigri in medvedje so legli k njemu in njegovim tovarišem k nogam kot krotka jagnjeta. Razkačena poganska množica je zahtevala, naj Januarija pri priči usmrti. Cesarski namestnik jim je ustregel in ga dal obglaviti s tovariši vred. To se je zgodilo leta 304 ali 305 v Pozzuoliju, nekdanjem rimskem Puteoliju pri Neaplju, kjer so še danes ostanki antičnega Flavijevega amfiteatra.
Čudež sv. Januarija
Neapeljčani še vedno vsako leto v velikem številu, v procesijah, s petjem in molitvijo častijo sv. Januarija. Na veliki oltar stolnice prinesejo njegovo glavo, shranjeno v dragoceni skrinjici, in monštranco z dvema stekleničkama krvi, ki se po čudežu utekočini. Če se čudež zgodi z zamudo ali se sploh ne, je to znamenje za preplah. Januarij je na tak način v preteklosti mesto že večkrat rešil različnih nesreč: lakote, vojn, kuge in izbruha vulkana Vezuv.
Pokopali so ga v t. i. Januarijevih katakombah, pozneje pa so njegove relikvije večkrat prenašali, dokler se niso leta 1497 vrnile v Neapelj. Danes so varno shranjene v stolnici, v njemu posvečeni kapeli.
Škof z mečem
Upodabljajo ga kot škofa z mečem, obdanega z zverinami, stoječega sredi plamenov v žareči peči, kjer je ostal nepoškodovan. Nad evangeljsko knjigo v levici ima običajno steklenički s krvjo, v desnici pa drži škofovsko palico.
