Sveti Jurij, zavetnik Ljubljane
Legenda pravi, da je bil zmaj prava mora Ljubljančanov in Ljubljančank, saj je vsako leto zahteval zase po eno devico. Ko je bila na vrsti županova hči, je župan objavil razglas, da bo tisti pogumni vitez, ki bo premagal zmaja in odrešil Ljubljano, dobil njegovo hčer za ženo. Na velikem belem konju je prišel vitez Jurij in zapičil svojo sulico v zmaja, v tistem trenutku se je odprla zemlja in ga pogoltnila. Na mestu, kjer se je zmaj za vedno udrl v zemljo, stoji kapela svetega Jurija, znano pa je tudi, da se Jurij ni hotel odreči svojemu viteškemu življenju in kljub zmagi ni vzel županove hčerke za ženo.
Jurij se je rodil med letoma 275 in 280 v Kapadokiji, umrl je leta 303 v mestu v Palestini. Je eden najbolj znanih svetnikov, o katerem je nastalo veliko legend, eno smo že popisali, o njegovem življenju in trpljenju pa je znanega le malo. Njegovi starši so bili kristjani in tudi sam je bil veren. Po očetovi smrti sta se z mamo preselila v Sveto deželo. Po materini smrti (podedoval je veliko premoženje) je sklenil, da bo postal častnik.
Cesar Dioklecijan ga je močno cenil, prav pod njim pa je umrl mučeniške smrti. Cesar je leta 303 namreč izdal prvi odlok proti kristjanom: podreti je dal vse cerkve, sežgati krščanske napise, prepovedal bogoslužje. Jurij, ki je podpiral reveže, razdal jim je vse svoje premoženje, je šel cesarju povedat, da je kristjan. Zaradi tega so ga osem dni mučili, cesar pa ga je potem obsodil na smrt. To naj bi se zgodilo 23. aprila 303.
Sveti Jurij je torej zaščitnik Ljubljane, kot rečeno, mu je posvečena kapela na Ljubljanskem gradu. Je tudi zavetnik Pirana in Ptuja, tudi Anglije, je zavetnik vojakov, orožarjev, tabornikov, kmetov, konj in živine, popotnikov, priprošnjik proti nevarnosti vojne, proti skušnjavam, za vreme, proti kugi, različnim kožnim boleznim. Je tudi eden izmed štirinajstih priprošnjikov v stiski.
Najpogosteje je upodobljen kot močan mlad mož v viteški opravi na belem konju. Njegova atributa sta ščit in sulica. Podoba svetega Jurija na konju v boju z zmajem (ta v legendi predstavlja zlo, prekletstvo) spada med najbolj znane in pogoste upodobitve v krščanstvu. Pri nas mu je posvečenih na desetine cerkva, po njem so imenovani tudi številni kraji, denimo Šenčur, Šentjurij, Šenturška gora.
Goduje 23. aprila, ta dan med slovanskimi narodi velja za prinašalca pomladi, jurjevo, ki je bilo poleg kresne noči eden najpomembnejših tradicionalnih letnih praznikov. In še vremenski pregovor: Če Jurij toplo vreme zakuri, širom pomladi odpre duri.
