Sveto Ljudmilo Češko so zadavili z lastno tančico
Te dni goduje sveta Ljudmila Češka, ženska, ki je ogromno naredila za češki narod in krščanstvo ter odločilno posegla v lokalno zgodovino. Ljudmila je bila rojena leta 860 in vzgojena v veri svojih poganskih staršev; njen oče je bil lužiškosrbski knez Slavibor iz Mělníka. Krščanstvo je sicer poznala, a ga je podobno kot mnogi rojaki odklanjala, saj ga je povezovala s tujim zavojevalskim nemškim narodom.
Spreobrnitev v krščanstvo
Ko je štela komaj štirinajst let, se je poročila s češkim knezom Bořivojem in se preselila na njegov grad pri Pragi. Bořivoj je kmalu po poroki odšel k svaku Svetopolku na Moravsko, kjer se je srečal s svetima bratoma Cirilom in Metodom. Z njuno pomočjo je spoznal krščanstvo v drugačni luči. Sveta brata sta namreč prevedla bogoslužne knjige in širila verske nauke v domačem, slovanskem jeziku. To je Bořivoja prepričalo, da je sprejel krščanstvo in se dal krstiti sv. Metodu. Ljudmila je vest o moževem spreobrnjenju sprejela žalostna, a je polagoma ob njem in misijonarjih, zlasti duhovniku Kajhu, kasneje tudi sama sprejela krst in krščanstvo.
Z možem sta tako postala prva »misijonarja«, saj je lokalno prebivalstvo, ki ju je spoštovalo in cenilo, sledilo njunemu zgledu. Hkrati se je začelo njuno tesno sodelovanje s svetim Metodom. Po deželi sta začela postavljati cerkvice, širila molitve in bogoslužje v domačem jeziku, Metod pa jima je pošiljal duhovnike. Ko je Ljudmila z možem preživela nekaj let družinske sreče in podarila življenje šestim otrokom, je še mlada ovdovela. Poleg tega da je odtlej vsa vzgoja ležala na njenih ramenih, je morala namesto mladoletnega sina Spitihneva prevzeti še vladarske posle. S široko razgledanostjo in krščansko modrostjo je vodila svoj narod in skrbela za družino, izobrazbo in srčno kulturo otrok in vnukov. S tem je dala ljudstvu modre, odločne in spretne vladarje.
Kruta usoda
Žal pa so njeni otroci mladi umirali. Najprej je po desetih letih vladanja umrl Spitihnev. Nasledil ga je brat Vratislav, ki je bil tisti čas že poročen z Dragomiro, pa tudi ta ni dočakal starosti. Ker je bil njegov sin in prestolonaslednik Venceslav še mladoleten, je upravljanje kneževine prevzela njegova mati Dragomira. Ker ni imela časa za temeljito vzgojo svojih otrok, so naprosili Ljudmilo, in ta je nalogo resno opravljala. Njena priljubljenost pri ljudstvu pa je vzbujala vedno hujše ljubosumje in sovraštvo pri snahi Dragomiri. Sklenila je, da jo bo dala umoriti, in je svoj načrt tudi izpeljala. Ljudmila je izvedela, kaj jo čaka. Poskrbela je za prejem zakramentov, razdala premoženje in se v molitvi predala usodi. Ponoči, 15. septembra 921, sta najeta morilca, plemiča Tunna in Gommon (verjetno frankovskega ali varjaškega rodu) vdrla z vojaki v grad in Ljudmilo zadavila z njeno lastno tančico.
Upodabljajo jo v knežjih oblačilih in s krono, najpogosteje pa z vrvjo ali ruto okrog vratu.
Sprva so jo pokopali pri sv. Mihaelu v Tetinu, leta 925 pa je vnuk Venceslav prenesel njene posmrtne ostanke v baziliko svetega Jurija v Pragi. Napis na njenem grobu pravi, da tu spi »mati češkega naroda«. Ljudmila je bila kanonizirana kmalu po smrti. Češki skladatelj Antonín Dvořák, znan po simfonijah, komornih delih in vokalni glasbi, je v njen spomin leta 1886 skomponiral oratorij Sveta Ludmila.
