Tajvancem gredo v slast raki enakonožci

Medtem ko v Evropi razmišljamo o alternativnih virih beljakovin, a se nam gabi že sama misel, da bi jedli v laboratoriju vzgojeno meso ali – še huje! – žuželke, na drugem koncu sveta nimajo takšnih zadržkov. Še več, v nekaterih azijskih državah so gomazeča bitja prave specialitete.

Lep primer so orjaški raki enakonožci, kakršne strežejo v restavraciji z juhami Ramen Boy v tajvanski prestolnici Tajpej. Odkar so se znašli na jedilniku, je zanimanje zanje velikansko, pa naj gre le za radovedneže, ki bi jih radi fotografirali, ali pa sladokusce, ki bi jih radi pojedli. Na čakalnem seznamu za »juho s sanjsko sestavino«, kakor so v restavraciji označili novo jed, ki je na voljo le za omejeno obdobje, je nenehno po več kot sto ljudi.

Specialiteta z morskega dna

Hu je lastnik priljubljene restavracije Ramen Boy.

»Jed je tako privlačna zaradi svojega videza – videti je prav ljubko,« je novinarjem zaupal 37-letni lastnik restavracije, ki se je predstavil le kot gospod Hu, medtem ko je strankam in radovednežem razkazoval orjaškega enakonožca. »Kar se tiče priprave jedi, uporabljamo zelo enostaven postopek: raka deset minut kuhamo na pari, nakar ga položimo na obilno porcijo ramen rezancev v gosti piščančji in ribji juhi.« Porcija specialne jedi stane kar 1480 tajvanskih dolarjev, kar je enako 45 evrom. Kakor je kulinarično doživetje opisal eden od gostov restavracije, so enakonožci po okusu nekje med rakovicami in jastogom, meso pa ima gosto teksturo in je lepo žvečljivo.

Orjaški enakonožci so menda okusni in nekaterim so videti prav ljubki.

Orjaški enakonožci so daljni sorodniki rakovic in škampov, precej bliže pa so jim kopenske mokrice, kakršna je vsem dobro znani navadni prašiček. Orjaški enakonožci živijo v oceanih na globini od 170 do 2140 metrov, pri čemer jih 80 odstotkov prebiva na globini od 365 do 730 metrov. V restavraciji Ramen Boy gostom ponujajo pripadnike vrste Bathynomus jamesi, ki jih lovijo v okolici otoka Dongsha v Južnokitajskem morju na globini od 300 do 500 metrov.

Okoljsko-zdravstveni pomisleki

Nekateri jih pridejo samo poslikat, drugi jih raje jedo.

Nekateri znanstveniki se že sprašujejo, kakšne posledice na populacijo orjaških enakonožcev bo imela njihova priljubljenost v restavracijah, saj se bojijo razdejanja, ki ga za seboj pustijo ribiške ladje, ki pobirajo morske živali z dna morja. A gostje Ramen Boya s tem nimajo težav. »Če gre samo za posebno ponudbo na jedilniku, če so raki ujeti po naključju, kakor pravi lastnik, potem s tem nimam nobenega problema. V čast mi je, da jih lahko jem,« je dejala 34-letna gostja Digell Huang.

Profesor biotehnologije in specialist za globokomorske nevretenčarje Huang Ming-chi z Nacionalne univerze v Tainanu pa ima druge pomisleke, saj so enakonožci znani po tem, da v sebi kopičijo težke kovine: »Vrsta Bathynomus jamesi je bila odkrita šele lani in še nimamo prav veliko podatkov o njej. Najbolje bi jo bilo še naprej študirati in jo šele nato jesti, ko bomo vedeli več o njej.«