Tega ni naredil še noben slovenski film!

Priljubljena mladinska komedija iz leta 2018 je dobila še svoje nadaljevanje Gajin svet 2. Filma o navihani enajstletnici sta podpisala Špela Levičnik Oblak in Peter Bratuša. Slednji se je ob najinem srečanju v Ljubljani ravno vrnil iz Sarajeva, kjer je gostoval s posebnim razlogom. »Gajin svet 2 se je uvrstil na letošnji Sarajevski filmski festival v sekcijo mladinskih filmov. Glede na količino filmov je to vedno čast in zadovoljstvo.« Še prevzet od Sarajeva mi opiše tamkajšnje vzdušje. »Sarajevo je super, ima poseben čar, energijo, ki jo lahko ustvarijo verjetno samo tam. Mesto dobesedno nikoli ne spi, zabave se vrstijo od jutra do jutra. Obenem se čuti neverjetno spoštovanje do ustvarjalcev v filmski industriji, ki ga izkazujejo z velikim obiskom projekcij in spremljanjem predstavitev na rdeči preprogi. Ne nazadnje ta posebna sarajevska energija vsako leto znova privabi zvezde svetovnega kova. Letos so bili v ospredju Mads Mikkelsen in Jesse Eisenberg, pa Ruben Östlund.«

Poganjajo ga filmske zgodbe

Peter je nedavno dejal, da je njegovo življenje v glavnem sestavljeno iz stvari, za katere je rekel, da jih nikoli v življenju ne bo počel. »Ko sem bil direktor fotografije, sem govoril, da ne bom nikoli režiral. Še posebno pa, da ne bom pisal scenarijev. No, poglej me zdaj,« se nasmeji. Najbolj uživa v vsem, kar je povezano s pripovedovanjem zgodb. »Poganja me ustvarjanje filmskih zgodb – od scenarija do katerega koli dolgega formata ... filma, serije. Vesel sem, ko ustvarim film, ki ga občinstvo sprejme za svojega, ga vzljubi in si ga večkrat ogleda. Zlasti pri mladinskih je lepo spoznanje, da lahko neki generaciji otrok ponudiš zgodbo, ki jo bo za vedno spominjala na njihovo odraščanje.«

Gajin svet je bil leta 2018 najbolj gledan slovenski film v kinematografih in leta 2020 najbolj gledan film na slovenskih televizijah. Zdaj, 30. avgusta, prihaja še Gajin svet 2. »Trema je pred premiero vedno prisotna. Prve teste smo že opravili, ko smo pokazali film na strokovnih projekcijah učiteljem in učiteljicam po vsej Sloveniji. Do zdaj so bili odzivi enkratni. Drugi test so festivali, kjer lahko film prikažejo tudi v zelo neobičajnih situacijah. Na primer v Zlinu so ga vrteli tako, da je en ženski glas v češčini bral vse dialoge za vse vloge. Moram priznati, da sem bil precej v dvomu, kako bodo otroci sploh razumeli emocije. No, razumeli so vse.«

Premiera v Križankah je že razprodana in bo potekala pod okriljem Festivala Ljubljana. »Sodelovanje s Festivalom se mi zdi izjemno in rad bi se še enkrat zahvalil ekipi z gospodom Brlekom na čelu za uvrstitev filma na spored. Kaj je lepšega kot imeti premiero filma v legendarnih Križankah pred tisočglavim občinstvom! Tega, mislim, ni naredil še noben slovenski film.«

Liki so kot živi

Slovenski mladinski filmi so pri domačem občinstvu zelo dobro sprejeti, medtem ko so nekoliko z zadržkom sprejeti v sami filmski industriji. »Kot da mu mlado občinstvo jemlje resnost ... Tako gledanje je precejšnja napaka, ker je ustvarjati za otroke in mladino izjemno zahtevno, odgovorno in zanimivo delo. Zares s tem mladim občinstvom gradimo filmsko občinstvo tudi ko odraste, v prihodnosti,« poudari Peter. Njegova glavna protagonistka Gaja se z iskrico v očeh zazre v svet, vse je prežeto z optimizmom, ki ga v drugih naših filmih primanjkuje.

Foto: Igor Modic

»S soscenaristko Špelo sva hotela ustvariti aktiven lik deklice, ki išče rešitve in gleda na svet pozitivno. Morda je zdaj ravno pravi čas za obujanje vere v ljudi, svet, optimizem.« Med pitjem kave mi zaupa, da je Gajin svet 2 tematsko podoben prvemu. »S Špelo sva začrtala osrednji dve temi, družinsko – morda je v tem delu ob družini nekoliko bolj izpostavljena tudi tema prijateljstva – in temo spletne zlorabe med mladimi. Nekoliko lažje je bilo pristopiti, ker je večina likov že bila postavljena in sva se lahko pri razvoju zgodbe samo spraševala, kaj bi naredila Gaja, kako bi se odzval Matic ... Ti liki so za naju kot živi.« Tudi zaradi tega vedno en del črpa iz lastnih izkušenj. »Vendar so se naju s Špelo pri spletnih zlorabah najbolj dotaknile številne resnične grozne zgodbe, s katerimi sva se spoznavala v času raziskav in priprav. V veliko strokovno pomoč nama je bil Toni Klančnik, slovenski kriminalist, ki se zdaj na Europolu ukvarja prav s to tematiko. Družinska tematika, kot jo spoznavamo v filmu, pa je realnost skoraj v tretjini družin in zato kliče po izpostavitvi.«

Večni otrok

Ker so bili otroci najina glavna tema, ga ob pitju kave tudi izprašam, ali se težko vživi v otroški lik. Najprej se nasmeji, potem pa v hipu odgovori: »Večni otrok. Zagotovo marsičesa ne razumem več, kar je aktualno pri generaciji današnje mladine. Ampak tisto, kjer se pa še vedno razumemo, je neko osnovno čustvovanje. In zelo pomembno je, da svojega občinstva nikoli ne podcenjujem in ga spoštujem. Ne glede na to, ali gre za sedemletnika, 17-letnika ali pa 77-letnika!«

Na otroštvo ima zelo lepe spomine, pred leti mi je zaupal, da je njegova mama še vedno strah in trepet. »Z leti se je malo omehčala. Ima jih 95 in verjamem, da bo pri 100 še bolje,« razkrije v smehu. Nato mi navdušeno opiše svoje prihodnje projekte. »Naslednje leto se obeta nadaljevanje serije Življenja Tomaža Kajzerja, česar se neizmerno veselim.« Ravno ta nadaljevanka je pred leti vzbudila veliko pozornosti. »Pričakujete lahko nove presenetljive zgodbe, večina jih temelji na resničnih dogodkih. Ker Kajzer v vsaki epizodi živi drugo življenje, se je v 10 letih nabralo res ogromno novih zgodb.« S tem pa še ni konec njegovega ustvarjanja. »Obenem sva se s Špelo zakopala v zgodbo Človek v morju, ki jo je letos predstavil Lotos Vincenc Šparovec v MGL. To je njegova zgodba izpred skoraj 30 let, ko je sredi Atlantika padel z ladje v morje in so ga po nekaj urah čudežno rešili.« Ker je Peter že po naravi optimist, ga vprašam še za njegovo vodilo bralcem: »Naj se počutijo tako kot Gaja in njen oče v čisto zadnjem kadru filma ... Aja, več pa ne smem povedati. Pridite pogledat.«