Televizor kot umetniška slika
Za večino med nami je pri televizorju najpomembnejša dobra slika. Poleg cene, seveda. No, pa tudi soliden zvok mora proizvesti. Pa dovolj velik mora biti. Aja, in priključkov mora imeti dovolj. In pameten mora biti, da lahko poganja vse televizijske (operaterske) in pretočne aplikacije. Fino pa je, če tudi dobro izgleda.
Okvirjasta serija
Pri Samsungu se kupcu trudijo ponuditi vse našteto, za tiste, ki pa bi od televizorja želeli imeti še kaj več kot le kup elektronike, pa so pripravili serijo The Frame (okvir), katere predstavniki so lahko videti tudi kot prava pravcata umetniška slika. Televizorji iz te serije niso namenjeni le stanju na klasičnih nogicah, ampak visenju na steni, pri čemer si lahko omislimo okvirje različnih barv, ali na slikarskem stojalu. Seveda so poskrbeli tudi za ambientalno osvetlitev oziroma predvajanje umetnin na zaslonu, s čimer lahko v dnevno sobo postavimo tako dela klasičnih mojstrov kot abstraktne kompozicije sodobnih avtorjev. Ali pa kaj čisto svojega. Samsung ponuja tudi naročniški paket umetniških slik v odlični ločljivosti in krasnih barvah ...
Kvantne pike
Televizor The Frame QE65LS03B, kakor se uradno imenuje testni model, uporablja tehnologijo t. i. kvantnih pik qled, na katero prisegajo pri Samsungu. Da ne bomo suhoparni, recimo le to, da naj bi qled zasloni prikazali boljše barve in kontraste kot klasični lcd zasloni, seveda pa se kakovost slike ne more kosati z oled paneli, ki so sposobni prikazati pravo črnino, saj je vsaka pika vir svetlobe, zaslon pa ni osvetljen od zadaj. Imajo pa qled zasloni zato odlične odzivne čase, kar jih naredi primerne tudi za igranje videoiger s konzol. Kar se tiče priključkov, je bil nabor nekako klasičen: štirje priključki hdmi, dva vhoda usb, vtičnica za mrežni kabel, optični avdioizhod in seveda klasični nabor antenskih priključkov. So pa vsi priključki v t. i. pametni škatlici, ki jo lahko skrijemo nekam na polico, s televizorjem pa je povezana s skoraj prosojnim kablom, ki ga na hitro komaj opazimo.
Dobra slika
Petinšestdesetpalčni »okvir« je imel seveda ultra visoko ločljivost 4K (3840 krat 2160 točk), 120-herčno osveževanje slike, podpiral je tudi standard HDR 10+ (višji dinamični razpon, se pravi svetlejše svetle barve in temnejše temne). Sama slika je bila zelo dobra, z bogatimi barvami, dobrimi kontrasti in solidno črnino. Material v ultra visoki ločljivosti je bil oster, gibanje pa gladko, dobro pa so se predvajale tudi vsebine v nižjih ločljivostih. Seveda pa pri standardni resoluciji nekih čudežev ne moremo pričakovati. Če se poigramo z nastavitvami, se da že tovarniško dobro nastavljeno sliko še izboljšati oziroma prilagoditi lastnim željam.
Tudi zvok je bil soliden, seveda pa iz tako tankega ohišja ne moremo pričakovati silnih basov in eksplozij. Če bomo gledali filme, si je dobro omisliti vsaj kak soundbar ali pa konkreten zvočniški sistem z AV-sprejemnikom.
Skratka, dober televizor za ne pretirano ceno. A kdor ga bo želel imeti tudi kot umetnino oziroma sliko na steni, bo odštel 1900 evrov, kolikor zanj zahtevajo v slovenskih trgovinah.
