Tinkara Kovač obrača nov list v življenju

Poznavalci pravijo, da je O-range eden najbogatejših in v vseh pogledih zelo dodelanih izdelkov v zgodovini slovenske popularne glasbe. Na njem najdete uspešnice, kot so Spezzacuori, Med zemljo in zrakom, Tam, kjer ste vi ... Večino skladb z njega kot tudi največje uspešnice Tinkare Kovač boste lahko slišali na jesenskem koncertu. Zaradi priprav je 45-letna pevka polno zasedena, na pogovor je prišla s snemanja televizijske oddaje, odeta v oranžno. »Veliko medijskih nastopov in intervjujev imam, kar mi je v veliko veselje, saj predstavljam svojo novo glasbo in koncert v Kinu Šiška, ki bo 26. oktobra. Lahko vam tukaj ekskluzivno napovem, da bo v vaša ušesa prav te dni priletela pesem Love Song v izvedbi Tokaca, pevca skupine Dan D, in mene. Prav s to ekipo smo pripravili remake. Komaj čakam, da gre pesem v svet, kot kak majhen otrok, in najde svojo pravo pot. Med snemanjem smo se spominjali, kako je lepo, da se ljudje ob naših pesmih zaljubljajo, in kako je lepo, da jih lahko spremljamo ob pomembnih čustvenih trenutkih v življenju.«

Nov začetek, novi tetovaži

Nedavno nas je presenetila novica, da se Tinkara ločuje – s koncem zakona je opravila tiho, diskretno, tak je tudi njen odnos do teh vprašanj. »Res ne maram vprašanj, ki vrtajo po mojem osebnem življenju in moji intimi. Se mi je pa že zgodilo, da so mi rekli, da lepo igram violino, klarinet ali oboo. Jaz sem pa 'samo' flavtistka,« odrezavo zaključi z nasmehom. Naša prva rock flavtistka mi je zaupala, da je ravno zdaj obrnila nov list. »V življenju je naravno, da se vse spreminja, da rastemo, se preoblikujemo, da stremimo k temu, da smo pravzaprav vedno boljši ljudje. In tako se nam čisto naravno dogajajo zaključki in novi začetki. Da se lahko rodi nekaj novega, mora staro umreti. Ali pa na primer, ena taka ženska: da lahko kupimo nove čevlje, moramo stare znucati. Kopičenje stvari in kopičenje stare energije sta pravzaprav enaka pojma.«

Njen novi začetek simbolično prikazujeta sveži tetovaži. »Že od poznih najstniških let sem se poigravala s to idejo. Obe imam na rokah, na vsaki eno. Ustvaril ju je mojster iz Domžal Primož Krisper. Zelo sem mu hvaležna, da je natančno, strokovno in minimalistično povzel motiva, ki me bosta spremljala vse življenje. Prva so usta mačke Smejalke iz Alice v čudežni deželi. Mačka je nekakšen modrec, ki deli nasvete. Velikokrat se zatečem v pravljično literaturo, da dobim odgovore. To je mačka pasme britanka, ki jo tudi imam, stara je eno leto. To je moj Arči, ki sem ga šla iskat ob vznožje Nanosa k vzrediteljem Liralem Cattery. Odtlej mi doma ni več dolgčas,« se nasmeji.

Doma je glasba vedno prisotna

Pevski talent sta podedovali tudi njeni hčerki, a ne gresta po njenih stopinjah. »Vsaka od njiju je samosvoja. In tako je prav. Lahko pa rečem, da je pri nas doma vedno prisotna glasba, ni le del našega življenja, temveč način življenja. Mlajša hči Alma igra violino in rada poje, starejša hči Gala pa obvlada kitaro, občasno zaigra kaj na klavir ali harmoniko.«

Tinkara nas je 2014. zastopala na Evroviziji, s pesmijo Spet je v velikem finalu zasedla 17. mesto. FOTO: Igor Modic

Primorka bo za veliko dobre glasbe poskrbela na koncertu ob 20-letnici albuma O-range. »Pobudo za praznovanje je dala založba Dallas Records. In meni se je zdela zelo dobra ideja! Takrat smo bili res prepoznavna rockovska zasedba. Bili smo na vseh slovenskih odrih, več naših koncertov so posneli in predvajali po televiziji, zaznamovali smo tisto zlato obdobje koncertov.« Ob obujanju spominov poskušam izvedeti, kaj vse se je pri njej zvrstilo v teh 20 letih. »Mislim, da bi o tem lahko napisala roman v več nadaljevanjih. Lahko le povzamem, da sem v tem času ostala zvesta sebi, ustvarjalna, vztrajna in močna. Še vedno oziroma še bolj se ukvarjam z glasbo, še vedno imam rada naravo, potovanja in branje knjig. Še vedno ne odneham, dokler ne pridem do cilja. Lahko tudi citiram Predina, da smo 'bolj stari, bolj nori', saj res ničesar ne moremo izgubiti. Moj glasbeni kolega, s katerim se večkrat slišiva, da malo poklepetava, gospod Lado Leskovar, mi vedno reče 'sem dovolj star, da mi ni treba več lagat'.' Jaz pa dodajam, ne sebi in ne drugim.«

Glasba se je v teh letih precej spremenila. »Glasba, zvok, zvok sveta, zvočne pokrajine, ki nas obdajajo, se spreminjajo vsak dan. Slišim veliko hrupa, slišim vojne, slišim stiske mladih. Zaradi tega mi je kdaj težko. Takrat vem, da je čas, da napišem novo pesem, s katero opozarjam in spreminjam, po svojih močeh, upam da, svet in sebe na bolje.«

Skupaj pojejo in jočejo

Tinkara nas je 2014. zastopala na Evroviziji, s pesmijo Spet je v velikem finalu zasedla 17. mesto, in ko še nekoliko pokukava v preteklost, pove: »Gube, modrost, sivi lasje, mnogo več glasbenih in življenjskih izkušenj imamo. Vse to, kar nas je izklesalo in nas naredilo, da smo to, kar smo danes. To se čuti v glasbenem ustvarjanju in izvajanju. Pravi balzam za dušo je, ko smo lahko brezkompromisni.« Kako danes gleda na svojo takratno ekipo? »So ljudje, ki tudi če jih ne vidimo in srečamo desetletja, se nič ne spremeni. Kot da ni bilo časovne in prostorske razdalje. Ko smo skupaj snemali in koncertirali, smo zgradili močno jedro in vez, zaradi katere bomo povezani do konca življenja. Naša strast do glasbe ni nikoli umrla ali zamrla, se pomanjšala, temveč je vsa ta leta rasla in rasla in se razvijala v druge razsežnosti.«

Tinkara Kovač in Danica Lovenjak FOTO: Igor Modic

Priljubljena pevka strne svoj pogled na glasbo. »Verjetno me je najbolj zaznamovalo to, da je način, kako naša glasba pride do ljudi, precej drugačen, kot je bil včasih. Včasih je bilo vse bolj linearno in organsko. Napisal si pesem, uredniki so jo poslušali, če jim je bila všeč, so jo uvrstili v program. Tako so te slišali organizatorji koncertov in tako so se začele turneje, ki so spremljale izide albumov. Minili sta dve leti, prišel je nov album in ponovil se je krog. In to me je zaznamovalo, ko se včasih izgubim v džungli interneta.« Sklene z nasmehom: »Ampak potem spet kmalu ugotovim, da je vse v najlepšem redu, ko na svojih koncertih slišim in vidim publiko, ki pozna mojo glasbo in še vedno poje, pleše, se smeje in joče z mano.«