Danes goduje Tomaž Akvinski, zavetnik univerz in študentov
Sveti Tomaž Akvinski, redovnik, italijanski filozof, krščanski teolog in cerkveni učitelj, zavetnik dominikancev, univerz in študentov, teologov, knjigarnarjev, celo izdelovalcev svinčnikov, priprošnjik proti neurju. Tomaž Akvinski se je rodil leta 1225 v Roccasecci v južni Italiji. Njegovi bratje so večinoma delali vojaško kariero, za Tomaža pa je družina določila, da naj bi sledil svojemu stricu Sinibaldu, opatu v benediktinskem samostanu na Monte Cassinu. Ko je bil star pet let, ga je oče Landolf, grof Akvinski, zaupal v oskrbo tamkajšnjim menihom. Leta 1239 so ga starši vpisali na univerzo v Neaplju, kjer se je najverjetneje srečal z deli Aristotla, Averroesa in Maimonida, ki so nanj imeli trajni vpliv.
Ko je bil star sedemnajst let, se je odločil, da vstopi v dominikanski red. Družina je temu močno nasprotovala, saj je bilo dogovorjeno, da se bo pridružil benediktincem. Na poti iz Neaplja v Rim so ga lastni bratje ugrabili in ga dve leti držali zaprtega na različnih družinskih posestih. Leta 1244 je njegova mati popustila, tako da se je lahko pridružil dominikancem. Najprej je odšel v Rim, nato pa leta 1245 v Köln, kjer je študiral pri Albertu Velikem in pozneje poučeval na tamkajšnji univerzi. Leta 1256 je bil imenovan za profesorja teologije v Parizu, kjer je ostal kakšna tri leta. Leta 1259 se je vrnil v Neapelj, nakar je leta 1261 odšel v Orvieto, kjer je dokončal eno svojih najbolj znanih del Summa Contra Gentiles in dobil nalogo, naj v Rimu vzpostavi dominikansko šolo.
V Rimu je začel pisati svoje najbolj znano delo Summa theologica. Dokončal ga je v Parizu, kamor ga je leta 1268 poklical dominikanski red z namenom, da bi prevzel ugledno profesorsko mesto. Njegovo drugo obdobje poučevanja v Parizu je bilo zaznamovano z razpravami v zvezi z averoizmom. Leta 1272 se je službi odpovedal in se vrnil na Apeninski polotok, ker je od svojega reda dobil nalogo, naj ustanovi dominikansko univerzo. To je storil v Neaplju in postal njen prvi rektor. Papež Gregor X. (1271–1276) je v želji po zedinjenju Katoliške cerkve in vzhodnih pravoslavnih cerkva po ločitvi leta 1054 sklical Drugi lyonski cerkveni zbor in povabil Tomaža Akvinskega, da bi se ga udeležil. Na poti na zbor pa je Tomaž zbolel in 7. marca 1274 umrl. Za svetnika je bil razglašen leta 1323, za cerkvenega učitelja pa ga je leta 1567 razglasil papež Pij V. (1566–1572).
Tomaževa filozofska smer, ki se imenuje tomizem, je imela velik vpliv na zahodno misel, saj je večji del moderne filozofije zasnovan kot odgovor na njegovo misel, zlasti na področju etike, naravnega zakona in politične teorije. Katoliška cerkev ga ima za najpomembnejšega teologa in filozofa; status najpomembnejšega med katoliškimi filozofi je dobil leta 1879 z okrožnico Aeterni Patris papeža Leona XIII.
Hotel je pokazati, da sta razum in filozofsko raziskovanje združljiva s krščansko vero.
God Tomaža Akvinskega, zavetnika univerz in študentov, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani vsako leto zaznamuje s Tomaževo proslavo, na kateri podeli diplome in Tomaževo nagrado.
