Tudi naše štirinožne prijatelje je treba pripraviti za gore
V zadnjih letih zelo opazno narašča število človeških obiskovalcev gora, enako velja tudi za naše štirinožne najboljše prijatelje. V lanskem letu smo imeli v Sloveniji registriranih več kot četrt milijona psov (252.000), hišni ljubljenčki pa so vse pogosteje del družine in nas spremljajo povsod, tudi na izletih v gore. Zaradi povečanega pasjega obiska gora narašča tudi število intervencij, v katerih gorski reševalci Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) iščejo, rešujejo in pomagajo psom.
Strah pred psi
Lastniki bi morali tudi za pse zagotoviti varnost in jih pripraviti na varen obisk gora, vendar se prepogosto tega ne zavedajo niti ne vedo, na kaj morajo biti pozorni. »Tudi za izlete s psi v hribe je potrebne veliko odgovornosti. Cilj mora biti preudarno izbran in prilagojen pripravljenosti in kondiciji psa. Ta mora biti dobro vzgojen, prav tako se moramo ozirati na druge pohodnike, ki se morda psov bojijo. Le tako lahko lastniki psov zmanjšajo možnost nesreč in poskrbijo, da bo pohod ostal v lepem spominu. Če pa se v gorah zgodi nesreča, ne glede na to, ali so v nesreči udeleženi ljudje ali živali, takoj pokličite 112,« so na posvetu o varni hoji psov v hribe, ki ga je pripravila Zavarovalnica Triglav, opozorili gorski reševalec in vodnik reševalnega psa Primož Bajt, inštruktor alpinizma in gorskega reševanja pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) Janez Toni, specializant za vzgojo psov in reševanje vedenjskih motenj Jure Pribičevič in veterinar pri Zavarovalnici Triglav Bojan Nikolić.
Med gosti na posvetu so bili tudi člani Slovenskega društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, ki so opozorili, da je vse več otrok, ki se panično bojijo psov, zato se morajo lastniki psov pri obisku gora odgovorno obnašati do soljudi v okolici.
Kondicijska priprava
»Obisk hribov je z vzgojenim psom lahko še bolj zabaven, kot če gremo sami. Seveda pa moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil vzgoje in učnega procesa in ture prilagoditi našemu psu. Predvsem mora biti pes socializiran in dobro obvladati odpoklic in se znati obnašati do ljudi in drugih živali, ne le psov. Vedeti moramo, da če bo pes stekel za kravo, gamsom ali kozorogom, je to lahko nevarno in v visokogorju tudi neželeno. Svojega psa moramo postopoma kondicijsko pripraviti na hojo v hribe in ne že kar takoj z njim riniti na dolge poti,« je dejal Jure Pribičevič.
Predvsem mora biti pes socializiran in dobro obvladati odpoklic in se znati obnašati do ljudi in drugih živali, ne le psov.
Na PZS zaznavajo opazno povečanje števila obiskovalcev gora s psi, natančnih statistik pa še ne vodijo. »Lastnike psov želimo opozoriti, naj pri gibanju v zahtevnem gorskem okolju ne pozabijo ne na lastno in ne na pasjo varnost. Obenem naj upoštevajo sobivanje z drugimi prebivalci gorskega okolja, ki jih prisotnost psov lahko moti in tudi ogrozi njihov obstoj,« priporoča Janez Toni. Poleg tega lastnike psov opozarja, naj se pred odhodom v gore, če gredo za več dni, vnaprej pozanimajo, kako je s prenočevanjem psov v planinskih kočah. Pravila PZS namreč določajo, da so za pse v kočah vrata zaprta, razen za reševalne pse in pse vodnike. »Ta pravila so zaradi higienskih standardov, vendar smo na PZS v pravilniku dopustili možnost, da posamezni oskrbniki vendarle spustijo pse v kočo. Ponekod imajo urejene zunanje bokse, v katerih lahko psi prespijo, vendar morajo biti tega vajeni,« je dejal.
V nahrbtniku vedno nagobčnik
V lanskem letu so imeli gorski reševalci več kot 870 intervencij, če štejemo tudi intervencije med poplavami. Pri tem niso reševali le ljudi, ampak tudi živali, pse, mačke in celo vola. Psi so se največkrat izgubili ali zaplezali, bili so tudi primeri, ko je pes padel v globel. »Doživeli smo že to, da je sredi avgusta, v največji vročini, prišel do Kredarice ogromen bernski ovčar in se je pred kočo samo še sesedel zaradi pregretosti. Zelo pomembno je, da imajo lastniki psov s seboj vso opremo, povodec in oprsnico ter nagobčnik, saj zaradi lastne varnosti v helikopter nobena ekipa ne bo vzela psa brez nagobčnika. Ko smo imeli intervencijo lani na Koroškem med poplavami, smo potrebovali ogromno časa, da smo lahko rešili nemškega ovčarja, ki se je znašel na otočku med divjo reko. Kar pol ure smo ga morali miriti, da smo mu lahko nataknili nagobčnik. Zato svetujem vsem, ki hodijo v hribe s psi, naj jih že v dolini občasno navajajo na nagobčnik,« je povedal gorski reševalec Primož Bajt.
Ni neprimernih pasem za hribe
Koliko so psi po naravi opremljeni za hojo v hribe? »Imajo sicer pogon na štiri tačke in imajo kremplje, a vendar so zanje problematične ostre skale. Največ je poškodb tačk in ustne votline pri psih, ki so palcofili. Tako kot za ljudi so tudi za pse nevarne dehidracija, utrujenost in pregretost. Zelo dobro moramo poznati svojega psa, preden se odpravimo v hribe z njim. Vsekakor nikoli ne smemo pozabiti na njegovo skodelico, vodo in priboljške. Zelo nam bo hvaležen,« je pojasnil Bojan Nikolić.
Tako kot pri ljudeh so tudi za pse nevarne dehidracija, utrujenost in pregretost.
Strokovnjaki so še povedali, da ni primernih ali neprimernih pasem za hojo v hribe, da pa vseeno obstajajo omejitve, povezane z njihovo velikostjo. Nekatere pasme, na primer čivave, zaradi majhnosti niso sposobne dolge hoje in jih je zato treba tudi nositi, prav tako se zelo hitro utrudijo velike pasme.
7 pravil za varnost psa
1. S svojimi kosmatinci se lahko v gore odpravimo le po lahkih in nezahtevnih poteh. Zavarovane planinske poti, torej tam, kjer so jeklenice in klini, in seveda ferate niso primerne.
2. Pred odhodom vedno preverimo vreme in se na pot odpravimo dovolj zgodaj. Vedno imamo s seboj dovolj vode in prigrizkov za psa.
3. Ko opazimo, da pes ne zmore več, da se polega na tla, da je utrujen ali pregret, se obrnemo oziroma se moramo prilagoditi psu. Enako velja, če ga je strah oziroma če opazimo, da je v stiski.
4. Pes je v glavnem lahko spuščen, a samo če je lepo vzgojen in socializiran in če obvlada odpoklic. Na povodcu ga moramo imeti pri planinskih kočah, na strmem terenu ali ozki poti, torej povsod tam, kjer bi bil lahko moteč za druge. Že v dolini ga naučimo, da hodi tri korake za nami in naj ne rine naprej.
5. V poletni vročini pregretega psa počasi ohlajamo z mokrimi obkladki. Pes se ne ohladi tako hitro kot človek, ki popije le malo tekočine in je bolje.
6. V primeru ugriza kače moramo vedeti, da ta ni smrtno nevaren, zato ni razloga za paniko oziroma za klic na 112. Ko psa ugrizne kača, ga umirimo in se čim bolj počasi z njim spustimo v dolino, nato poiščemo veterinarsko pomoč.
7. Niti zaradi pika ose, čebele ali sršena ni treba klicati gorskih reševalcev na pomoč, ampak predel ohladimo in gremo po prihodu v dolino k veterinarju.
