Tudi slepi Jože je šel na mašo na 2132 metrov visoko goro

Skoraj četrt stoletja bo že od vnovične postavitve križa na vrhu Storžiča, gori na zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Tradicija pa je, da se ob njem na vsako prvo soboto po velikem šmarnu zberejo domačini in planinci pri maši. Tudi letos ni bilo nič drugače.

»Minulo soboto je bila že tradicionalna sveta maša za vse planince, srečo v gorah, za vse, ki jih je Stvarnik življenja v hribih poklical k sebi, letos pa smo še posebej v naše prošnje vključili vse, ki so bili prizadeti v poplavah,« o pomenu maše pove škof Anton Jamnik, ki je vodil somaševanje duhovnikov, ob njem pa so bili še domači preddvorski župnik Pavel Okoliš, župnik s Trstenika Franc Brečko in Erik Švigelj, župnik iz Kranja - Zlato polje. Na vrhu Storžiča, 2132 metrov nad morjem, je za ubrano petje med mašo poskrbel župnijski pevski zbor iz Preddvora. Med tistimi, ki so dosegli vrh, je bil tudi navdušeni slepi planinec Jožef Gregorc, ob njem pa njegov spremljevalec Marjan Bogataj.

Tudi slepi Jože se je povzpel na vrh. FOTO: osebni arhiv A. J.

»V pridigi sem poudaril, kako je hoja v hribe zelo zgovorna simbolika za naše življenje. Odpraviti se je treba na pot. Morda smo zjutraj zaspani, iščemo izgovore, da ne bi šli, smo utrujeni. Ko premagamo udobje postelje ali kavča ter svojega ugodja in se podamo na pot, torej, ko se odločimo, pa smo bolj srečni. Še vedno so zahtevni napori, morda žulji, toda ker hodimo skupaj kot prijatelji, ker imamo pred sabo cilj, ker se pogovarjamo, skupaj molimo, potem so napori poplačani s čudovitimi razgledi,« je še dodal škof Jamnik, ki je ob koncu maše vsem zaželel srečno vrnitev domov in obilo božjih blagoslovov pri vzpenjanju na »gore življenja«. V molitvi so se posebej izročili v varstvo Marije Pomagaj na Brezje, saj se z vrha Storžiča odpira pogled na naše narodno svetišče.

Somaševali so štirje. FOTO: osebni arhiv A. J.

Prvi križ so na Storžiču postavili leta 1935, to so naredili planinci Franc Jalen, Mirko Brezar in Lojze Strah. Blagoslovili so ga 19. junija 1935. Med drugo svetovno vojno je križ na vrhu Storžiča izginil, pred tem pa je kljuboval tudi mrazu in snegu, najhuje se mu je godilo v zimi leta 1941. Dobrih 50 let za tem je spet oživela ideja, da bi imeli križ na Storžiču. Občine in krajani so stopili skupaj in ga postavili: les je dala občina Jezersko, nažagali so ga v delavnici Janeza Šumija, križ je sestavil tesarski mojster France Roblek, svoje je pristavil rezbar Primož Premru, za sidranje in stabilnost sta bila zadolžena Tone Naglic in Ivan Markun, križ, v višino meri štiri metre, tehta pa 300 kilogramov, so postavili 10. avgusta 1999. Ob posvetitvi se je zbralo 500 planincev.