Tudi v Evropi so bili kanibali
Mednarodna skupina raziskovalcev je našla prepričljive dokaze o nečem precej mračnem: človeške skupnosti v magdalenjenskem obdobju (poimenovanem po najdišču oziroma skalnem previsu La Madeleine v Franciji) – pred približno 18.000 leti – so prakticirale kanibalizem in celo uživale človeške možgane. Raziskava je ponudila dragocene nove vpoglede v pogrebne in obredne prakse tega obdobja v človeški zgodovini.
Naše razumevanje tega, kako so lovci in nabiralci mlajšega paleolitika v Evropi dojemali smrt, je nekoliko omejeno zaradi redkosti arheoloških ostankov. Vendar so nekateri dobro ohranjeni primeri pomagali razkriti, kakšne so bile magdalenjenske pogrebne prakse. V nekaterih primerih so bila okostja prekrita z okrom in obdana z darili, v drugih pa jim je manjkalo več kosti, za kar so domnevali, da so jih odnesle plenilske živali. Po drugi strani je možno, da so magdalenjenski ljudje kosti zbirali kot relikvije.
Znaki priprave mesa
A morda se je dogajalo še nekaj več. Praljudje so morda namerno izbirali dele teles iz prav specifičnega razloga. Znano je, da so pripadniki magdalenjenskih kultur uporabljali človeške kosti kot surovino: iz lobanj so izdelovali čaše, iz kosti pa nakit. Na številnih kosteh so našli sledi ureznin in vbodov, iz česar nekateri arheologi sklepajo, da gre za jasne znake priprave mesa za uživanje.
Tovrstne razprave v akademskih krogih potekajo že dlje, nova študija, objavljena v strokovni reviji Scientific Reports, pa dodaja pomen kanibalistični razlagi. V njej je mednarodna skupina raziskovalcev analizirala človeške kosti, najdene v jami Maszycka na Poljskem, na najdišču, ki so ga odkrili v 19. stoletju in je vsebovalo različna kamnita orodja ter posmrtne ostanke živali in ljudi.
Novi dokazi spet odpirajo razpravo o kanibalizmu med starodavnimi Evropejci.
V 90. letih 20. stoletja so raziskovalci domnevali, da lobanje iz jame Maszycka kažejo znake kanibalizma. Poznejše raziskave so to zavrnile z argumentom, češ da lobanje niso kazale sledi zob ali znamenj telesnih modifikacij. Nobena od prejšnjih analiz pa ni uporabila sodobnih tehnik, kar je bil razlog za novo študijo. Zdaj so znanstveniki znova proučili prejšnje podatke in dodali nove dokaze ter kanibalizem spet postavili na dnevni red.
Sistematično obdelovanje
Raziskovalci s Katalonskega inštituta za človeško paleoekologijo in socialno evolucijo (IPHES-CERCA) so proučili 63 primerkov človeških kosti, vključno z lobanjami in dolgimi kostmi okončin, z uporabo naprednih tehnik 3D-mikroskopije. Ta pristop jim je omogočil prepoznavanje sledi, ki so jih namerno povzročili ljudje, v nasprotju s tistimi, ki so nastale zaradi naravnih procesov. Med temi dokazi so urezi in zlomi, ki so skladni s pripravo hrane, denimo, znaki odstranjevanja mišičnih skupin, možganov in kostnega mozga.
»Lokacija in pogostost urezov ter namerno lomljenje kosti jasno kažejo na prehransko izkoriščanje teles, kar izključuje hipotezo o pogrebni obravnavi brez uživanja,« je zapisal glavni avtor študije Francesc Marginedas. Njegova ekipa meni, da so telesa predelali za meso kmalu po smrti, da bi se izognili razkroju. Na eni od lobanj so našli ureznine, ki kažejo na odstranjevanje lasišča in mesa, medtem ko zlomi lobanje govorijo o tem, da so iz nje poskušali odstraniti možgane, ki so predstavljali bogat vir hranil. Hkrati imajo nadlahtnice in stegnenice natančne zlome, s katerimi so prišli do kostnega mozga, še enega vira maščob in kalorij. Na splošno dokazi govorijo o sistematičnem obdelovanju človeških ostankov za njihovo uživanje, pri čemer so »mesarji« dajali prednost najhranljivejšim delom.
»Kanibalizem je vedenje, dokumentirano v različnih obdobjih človeške evolucije,« je dodala dr. Palmira Saladié, soavtorica študije. »V prazgodovinskih kontekstih bi lahko bil odziv tako na potrebe po preživetju kot na obredne prakse ali celo dinamiko medskupinskega nasilja.« Možno je tudi, da so bile kanibalistične prakse povezane z rastočimi napetostmi, ki so jih prinesle demografske širitve po zadnjem ledeniškem maksimumu. Večje število ljudi je morda privedlo do večje konkurence pri iskanju hrane, kar je povzročilo več konfliktov in sčasoma dejanja »vojnega kanibalizma«.
Hvala za sodelovanje
Priporočamo
Komentarji:
Priporočamo
