Tujina ljubi njeno genialnost
Pred dnevi je bila v gledališču Z Space v San Franciscu premiera nove opere Karmine Šilec Baba: Življenje in smrt Stane. Gre za odrsko interpretacijo tematike zapriseženih devic Balkana, žensk, ki prevzamejo moški družbeni spol. Projekt je plod uspešnega sodelovanja med režiserko in delom slovenske ekipe ter ameriškimi soustvarjalci. Opero izvaja ansambel Kitka, ki ga sestavlja 12 izvajalk z različnih umetniških področij. Pod koreografijo se podpisuje Sidra Bell, s katero je Karmina Šilec v Sloveniji sodelovala že pred leti pri projektih ansambla Carmina Slovenica in pozneje Choregie.
Poskušamo govoriti o problematičnih predstavitvah fenomena zapriseženih devic.
Scena je delo mladega nadarjenega slovenskega scenografa in režiserja Doriana Šilca Petka, oblikovanje zvoka je tudi tokrat kot v vseh Karmininih projektih prevzel tonski mojster Danilo Ženko, oblikovalec svetlobe pa je G. Chris Griffin. Produkcija je nastala v sodelovanju s programom za naročila novih del s področja gledališča in glasbenega gledališča fundacije Hewlet, avtorica pa ga je razvijala v rezidencah na Inštitutu za napredne študije Radcliffe Univerze Harvard, kamor je bila za eno študijsko leto povabljena kot edina s tega prostora in prva s področja glasbenega gledališča, dirigiranja in zborovske glasbe, v Berkeley Repertory Theatre in Mills College na Northeastern University.
Uspešna mednarodna gostovanja naše dirigentke so že dolga leta stalnica v njenem bogatem delovnem opusu, ki ima korenine v rodnem Mariboru, pri zboru Carmina Slovenica (prej Mladinskem pevskem zboru Maribor). S Karmino Šilec na čelu je bila Carmina Slovenica pionir na področju scenske zborovske umetnosti pri nas in tudi v tujini. Carmina Slovenica se je pod njenim vodstvom na svetovni ravni prebila na najvidnejše odre – med drugim z nastopi v sanktpetersburški filharmoniji, na Festival d'Automne v Parizu, nizozemskem Holland festivalu, v Melbournu pa v New Yorku na festivalu Prototype ... Ansambel je nanizal brezštevilne turneje po Evropi, Rusiji, denimo z avtobusom prek Srbije in Bolgarije do Istanbula, tudi San Francisco in Los Angeles, Avstralija, odisejada po Južni Afriki ter velika enomesečna turneja po Japonski, nastopili so v gigantskih koncertnih dvoranah Osake, Tokia, Jokohame, Sapora, Nagoje, Hirošime in drugih mest.
Domače in tuje nagrade
Karmina Šilec je v vokalno glasbo vnesla svežino, odprla nove prostore izraza, prepričljivosti, intenzivnosti doživljanja in komunikacije. S Choregie, glasbenim gledališčem, in z inovativnimi posegi je vokalni glasbi razprla prostor za kompleksne večzvrstne umetniške dogodke – projektom, izvajanih na mnogih mednarodnih festivalih in predvajanih na EBU in Eurovision. Svetovno uveljavljena umetnica je za svoje delo prejela številne domače in tuje nagrade in priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada za projekt Vampirabile, ugledno mednarodno nagrado za prispevek stroki v svetovnem merilu Robert Edler prize, nagrado mednarodnega gledališkega inštituta ITI music theatre now, prestižno nagrado zlata maska, Glazarjevo listino in druge.
Koncept Choregie, ki ga je ustvarila z raziskovanjem drugih umetniških smeri ob nenehnem umetniškem dopolnjevanju, je forma, ki je doslej na gledaliških odrih niso poznali. Njen raznovrstni opus stvaritev izkazuje široko paleto tematskih vprašanj, ki jih vodi potreba po odzivu na trenutne družbene in politične transformacije. Privlačijo jo vprašanja, ki so moteča, ki burijo čustva in razburjajo občinstvo, namesto da bi ga pomirila. Njena dela so magnet za debato, izpodbijanje in provokacijo. Namerno tvegajo ideje, ki niso dovolj preizprašane. Tudi zato so morda velikokrat slovenski odri za njeno delo premajhni in je že prej, zadnje čase pa sploh, po njeni genialnosti veliko zanimanja v tujini.
V ZDA je med drugim že izvedla projekt Toxic Psalms v produkciji zbora Carmina Slovenica, premiera je bila na festivalu Prototype 2015. v New Yorku. Najnovejši glasbeni projekt Baba predstavlja multidisciplinarni in nenarativni pogled na tradicijo balkanskega epskega pripovedovanja, medtem ko raziskuje teme spola, običajev in kompleksnost tematike zaprisežene device. Projekt postavlja vprašanja o drugosti, o instituciji zapriseženih devic in o tem, ali je za virdžine »postati moški« utvara, nasilje ali morda celo odrešitev. Baba deluje kot platno, na katero so projicirane vsebine zavesti družbe, njena prepričanja, zgodovina in sedanjost, vedenja in zablode. Ustvarja intuitivno pojmovno mrežo med tradicijo, glasbo, heteroromantično ideologijo, falocentrizmom, devištvom in pogledom opazovalca, ki se srečuje s fenomenom virdžin.
»Poskušamo govoriti o problematičnih predstavitvah fenomena zapriseženih devic in zanikati moč posplošenih podob pri oblikovanju predstave o njih. Dominantna zahodna pripoved o zapriseženih devicah je problematična predvsem zaradi razlike v moči med balkanskimi subjekti in zahodnim opazovalcem. Slednji ima namreč navidezno avtoriteto za ocenjevanje in opredeljevanje prvega, saj ima podporo avtoriteti izobrazbe in v zgodovini neravnovesja moči, kot posledice politike in ekonomije. Baba razpira temo o tej epistemični premoči zahodnega opazovalca nad balkansko edinstveno nasilno in s častjo obsedeno kulturo, ki jo mediji, antropološki viri, potopisni dnevniki in popularna kultura pogosto senzacionalizirajo, ter ponuja kritiko načinov upodabljanja Balkana, ki se pogosto zdijo le še en primer ponotranjenega kolonializma,« je o predstavi povedala Karmina Šilec.
