Ugriz klopa ima lahko hude posledice
Cvetoča pomlad je poleg toplih sončnih žarkov prinesla tudi za človeka zelo nevarno nadlogo: klope. Slovenija se namreč uvršča med države z največjo pojavnostjo tako lajmske borelioze kot klopnega meningoencefalitisa (KME), smrtno nevarni bolezni, ki ju prenašajo stalni prebivalci tako rekoč vseh regij v državi. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je lani za lajmsko boreliozo, ki jo povzročajo bakterije iz rodu Borrelia, pri nas zbolelo 4007 ljudi, največja stopnja obolevnosti je bila na Goriškem, sledita Gorenjska in Koroška. Za klopnim meningoencefalitisom, virusno boleznijo osrednjega živčevja, je po dostopnih podatkih zbolelo 126 ljudi, največ v primorsko-notranjski statistični regiji, sledita pa Koroška in Gorenjska.
Od februarja do novembra
Prenos okužb je sicer mogoč skozi vse leto, a klopi – pri nas so najbolj razširjeni ščitasti, Ixodes ricinus – so praviloma najdejavnejši od februarja do novembra, torej jih že zdaj mrgoli v naravi, kamor je prijetno vreme že zvabilo številne sprehajalce in pohodnike, in že iščejo svoje gostitelje. Njihovo populacijo še pomagajo povečati vlažne pomladi in mile zime, glede na to, da so bile letošnje zimske temperature dokaj prijazne, snežna odeja pa marsikje le kratkotrajna, gre pričakovati naval nevarnih zajedavcev, ki se najraje zadržujejo v podrasti. Najbolj ogroženi so tisti, ki se zadržujejo v gozdovih in drugod v naravi, kar seveda ne pomeni, da se moramo v strahu pred klopi odpovedati uživanju na prostem, vsekakor pa je nujno poznati preventivne ukrepe in znake okužbe.
Nosimo svetla oblačila
Na sprehodih in izletih v naravo se zaščitimo s primernimi oblačili, ki pokrijejo čim več kože, in zaprtimi čevlji. Oblačila naj bodo svetla, da klope lažje opazimo in odstranimo. Na izpostavljeno kožo nanesemo repelent, ki z vonjem odganja klope, na oblačila pa permetrin. Po vrnitvi z endemičnega območja natančno pregledamo vso kožo, predvsem mehke predele, tudi lasišče, in morebitne prisesane klope čim prej odstranimo.
Bolezni se na človeka prenašajo z ugrizom okuženega klopa. Ta se okuži s sesanjem krvi okužene živali, največkrat majhnih gozdnih sesalcev ali ptičev. Lajmsko boreliozo v prvi fazi izdajajo značilne spremembe na koži, a te se ne pojavijo vedno! Neboleča rdečina po vbodu se počasi širi, na sredi bledi in nazadnje dobi obliko kolobarja. Pojavi se lahko samo na enem mestu ali pa na več delih telesa. Inkubacijska doba je od 3 do 32 dni po okužbi, prvi fazi pa lahko druga in tretja sledita šele po nekaj mesecih ali celo letih, pojasnjujejo na NIJZ. Takrat se pokažejo prizadetost številnih organov, kože, živčevja, sklepov, mišic, srca, oči. Bolezen se zdravi z antibiotiki, najuspešneje, seveda, v prvi fazi. Cepiva, ki bi preprečilo bolezen, ni, zato so nujni preventivni ukrepi, temeljit pregled kože celega telesa po vsakem izletu v naravo in čim prejšnja odstranitev prisesanega klopa (več v okvirčkih).
4007
ljudi je lani zbolelo lymsko boreliozo.
Za KME le podporno zdravljenje
Slovenija, kot rečeno, spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME, ki pa ga lahko uspešno preprečujemo s cepivom. Bolezen, ki je lahko dolgotrajna, lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjša delovna sposobnost, pomanjkanje koncentracije, pareze in ohromelost, redko pa je tudi smrtna. Virus se na človeka prenese s slino okuženega klopa že nekaj minut po vbodu, pa tudi z vnosom nepasteriziranega mleka ali izdelkov iz mleka okužene živine. Inkubacija običajno traja od sedem do štirinajst dni po vbodu. V prvi fazi se bolezen kaže kot neznačilno vročinsko obolenje z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo in glavobolom, ki izzveni v štirih dneh. Sledi obdobje brez simptomov, po treh tednih pa se pojavijo visoka vročina in hud glavobol, slabost, bruhanje, celo nezavest in smrt. Pri mladih bolezen običajno poteka v blagi obliki, pri starejših od 60 pa so možne tudi paralize in trajne posledice z motnjami ravnotežja in govora, slabim sluhom ... Na voljo je le podporno zdravljenje, ki vključuje nesteroidna protivnetna zdravila, pri resnih okvarah osrednjega živčevja pa sta včasih potrebni intubacija in ventilacija, pri parezah ali ohromitvi rehabilitacija s fizioterapijo.
S pinceto, ne mazili
Klopa pravilno odstranimo z uporabo koničaste pincete, in sicer tako, da ga primemo čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Pri tem ne smemo vrteti pincete levo ali desno, ampak potegnemo naravnost navzgor. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.
K sreči se lahko proti KME zaščitimo z varnim in učinkovitim cepivom, ki je v Sloveniji na voljo od enega leta starosti naprej. Kot priporočajo na NIJZ, je smiselno prva dva odmerka opraviti že pozimi, da se pravočasno vzpostavi ustrezna zaščita, tretji odmerek pa sledi v devetih do dvanajstih mesecih; za zamudnike je na voljo pospešena shema. Prvi poživitveni odmerek je na vrsti čez tri leta, nato pa vsakih pet let, pri starejših, zaradi slabšega imunskega odziva, pa vsaka tri leta. Cepiti se je mogoče v ambulantah za cepljenje na vseh območnih enotah NIJZ in pri izbranih zdravnikih.
Kje vse je KME?
V Evropi so poleg Slovenije države z naravnimi žarišči KME še Avstrija, Švica, Nemčija, Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, Rusija, pribaltske in nekatere skandinavske države, pojavljajo pa se tudi nova žarišča, pojasnjujejo na NIJZ. Obolevnost za KME je v posameznih žariščih Evrope in tudi po državah zelo različna, Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME v Evropi.
