Urška Kastelic: Njena vrtnica je lahko vstopnica

Že od daleč je videti, da gre za radoživo žensko, ki ima veliko zagona pri ustvarjanju in raziskovanju življenja. Ker že dolgo nismo slišali skupine Tosca Beat, njeno članico ob srečanju v prestolnici najprej povprašam o tem. »Res je, že kar nekaj časa niste slišali o nas, to pa zato, ker pripravljamo večji projekt – opero. Koronačas smo izkoristile za ustvarjalnost v studiu. Se že veselimo, ko bo vse nared, da predstavimo novosti.«

Sopranistka se z veseljem loteva izzivov novega leta. »Kar nekaj novih projektov imam v načrtu. Vendar pa vseeno vse sprejemam malo z rezervo, veliko datumov imam pokritih, mi pa vsi, ki me pokličejo, rečejo: 'Saj veš, ni še čisto potrjeno.' Tako je zdaj to, si kot na nekakšnem stand by, pripravljaš nove projekte, a ne veš, če bodo uresničeni.« Vsekakor pa 32-letnica upa, da se korona izteka.

Urškina vzornica je legendarna Maria Callas. Fotografiji: Igor Modic

»Tik pred izbruhom je bil moj poklicni razvoj na vrhuncu, nekako sem živela svoje sanje, da sem opravljala poklic, ki je moj neznanski užitek. In iz vsega sem z epidemijo padla na točko nič. Sem samozaposlena v kulturi in preživljam se z nastopanjem. Ker pa smo bili vsi umetniki na istem, sem se s tem malo potolažila in iskala nove rešitve. Povabljena sem celo bila, da sem imela online celovečerni koncert na državni praznik. A vseeno mislim, da je operni glas nekaj, kar moraš začutiti v živo.«

Ave Mario zapela 210-krat

V kratkem sprehodu mi Urška, ki je magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri doc. Sabini Cvilak, najprej razkrije, da je njena vzornica Maria Callas. »Po spletu okoliščin je bil sploh moj prvi CD prav njen. Že pri šestih letih mi ga je kupil oče. Njen glas me je popolnoma očaral.« O tem, kaj je pomembno, da postaneš operna diva kot Callasova, mi pove: »Včasih sta bili zelo pomembni eleganca in skorajda nedostopnost, zdaj se svet spreminja. Tudi kot operni pevec moraš biti dostopen na družabnih omrežjih, stil je bolj aktualen. Zdi se mi, da je kljub temu pomembna pristnost. Vsi veliki operni pevci, ki sem jih spoznala, so bili z eno besedo – realni.«

Pomembno težo pri nastopih daje tudi igralskemu talentu. »Ne nazadnje pridejo ljudje gledat zgodbo in ne le poslušat glasbe. Želijo se poistovetiti s karakterji, jim nasprotovati, jih vzljubiti, se po koncu predstave pogovarjati, razglabljati in da se jim predstava tudi vtisne v spomin.«

Decembra je že drugič nastopila v Postojnski jami v živih jaslicah in s svojim glasom pričarala božično pravljico. »Petje na tako velikem dogodku je pevski in tudi psihični izziv. Zbran in predan moraš biti vsaki skupini posebej, tokrat sem zapela Ave Mario kar 210-krat! Malo sem se hecala, da je to za vse nastope za nazaj, ko jih ni bilo med korono,« se nasmeji. Trenutno kot solistka sodeluje v SNG Opera in balet Ljubljana v barviti operni predstavi Ljubezenski napoj. »Se pa neznansko veselim nove operne vloge in mislim, da je prav ta večni življenjski izziv – junija bom namreč poustvarila Violetto v Verdijevi Traviati.«

Pijani kočijaž

Med pitjem kave se pogovoriva o njeni prvi vlogi, s katero je debitirala novembra 2011, ko je obiskovala prvi letnik Akademije za glasbo v Ljubljani. »Kot Francozinja Ninon sem pela v slovenski komični operi Gorenjski slavček. Moram reči, da boljše šole ne bi mogla dobiti, saj so v predstavi sodelovali solisti ljubljanske Opere in dirigent Simon Krečič.« Z nasmehom se spomni humorne dogodivščine: »Za uvod sva se z 'opernim možem' (pevec Zdravko Perger, op. p.) vedno pripeljala s kočijo pred oder. Ko smo imeli predstavo na Snežniku, pa se je kočijaž napil, tako da je bila vožnja s kočijo vse prej kot elegantna.«

Tudi v tujini je njen glas zaželen, gostovala je že v Italiji, Nemčiji, Angliji, Grčiji, Rusiji, Romuniji, na Hrvaškem in Finskem. »To, da lahko združujem obe strasti, petje in potovanja, se mi je včasih zdelo kot zadetek na loteriji. Pa je po navadi le polet tja–nastop–polet nazaj. Za vedno si bom zapomnila, ko sem bila dvakrat v Rusiji, saj so nas tam stregli od spredaj in od zadaj.«

Nakar mi razkrije svoje opažanje o dojemanju opere. »Pri nas je to zvrst, ki velja za tradicionalno, skoraj elitistično. V tujini se trudijo, da je opera dostopna vsem. V Berlinu lahko kupiš eno uro pred predstavo vstopnice za 10 evrov in sediš na najboljših sedežih, obiskovalci pa so raznovrstni, veliko je tudi mladih.« Ravno v Berlinu je prvič poslušala slovitega tenorista Josepha Callejo, ki je pred kratkim nastopil na Festivalu Ljubljana. »Takrat sem se navdušila nad njegovim glasom in komaj čakala na njegov nastop v Ljubljani. Po tistem sva si pisala na instagramu, ko je prišel v Ljubljano, pa smo šli na večerjo in se malo podružili.« O njem, ki je sicer velika zvezda, mi še pove: »On je tak preprost, zelo odprt, takoj sva bila prijatelja. Zanimivo mi je bilo, da se skoraj nič nismo pogovarjali o petju, ampak o čisto vsakdanjih stvareh.«

Najprej študirala književnost

V prijetnem pogovoru mi zaupa nadvse neverjetno zgodbo, kako je prišla v Ljubljani na koncert Yanna Tiersena, ki je napisal filmsko glasbo za Amélie. »Res sem navdušena nad njegovim skladanjem. Odločila sem se, da grem na koncert, čeprav je bil razprodan, in mu dam lepo vrtnico. Dejansko so me varnostniki spustili na koncert in dala sem mu vrtnico,« se nasmeji.

Čeprav je glasba njena prva ljubezen, je diplomirana literarna komparativistka. »Uf, dolga zgodba,« se nasmeji, potem pa razloži. »Po končani gimnaziji sem razmišljala, kaj študirati. Za petje sem bila še premlada in na koncu sem pristala na primerjalni književnosti. Ni mi žal, literatura zajema vse, vsa znanja življenja. Pridobila pa sem tudi osnovo za novonastale operne vloge. Tako vedno raziščem literarno predlogo, po kateri je nastala opera, da lažje izoblikujem karakter.«

Prosti čas glasbenica, ki je tudi učiteljica petja, najraje izkoristi za potovanja. »Včasih imam potovalno mrzlico, me kar zapopade, da dolgo nisem nekam šla, in že iščem letalske karte,« reče v smehu in razkrije, da jo mika Istanbul. »Drugače pa gledanje sončnih zahodov, ki so trenutno res božanski, in peka slaščic.« S svojim značilnim nasmehom na obrazu mi ob slovesu še poda sporočilo za vse bralce: »Uživajte v glasbi in se ji prepustite! Ne glede na to, kje ste, med plesom, v avtu, s petjem pod tušem ali za lahko noč.«