V 16 dneh štirikrat na Everest
O Jurovskem Dolu se je največ slišalo junija 1992, ko je bil tam ustreljen Ivan Kramberger. A vas ni znana samo po tem žalostnem dogodku, tam živi veliko uspešnih in sposobnih ljudi, med njimi 27-letni diplomirani fizioterapevt Tadej Gajser, ki bo nekoč lahko svojim vnukom razlagal, da je eden redkih Slovencev, ki so v 16 dneh in v enem zamahu prehodili celotno Slovensko planinsko pot.
Pred dnevi so člani Društva mladih Jurovski Dol sporočili, da »v teh dnevih navijamo in držimo pesti za našega člana. Tadej Gajser se je namreč podal na Slovensko planinsko pot, ki se začne v Mariboru in poteka čez Pohorje prek Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp do predalpskih hribovij in se nazadnje spusti na Kras ter konča na Debelem rtiču. Dolga je 617 km, treba pa je opraviti kar 37.300 m vzponov. Tadej je v prvih dveh dneh opravil 80 km poti in premagal 3200 m višincev. Tadej, srečno in varno pot še naprej!«
In ne le da je šel naprej, nič kaj enostavno ruto je zmogel brez težav. Sam pove, da je pobeg v gore zanj najboljši dopust, ki rodi nova spoznanja: »V gorah se zaveš veličastnosti narave in naše minljivosti. Med hojo sem razmišljal o tem, da nekatere stvari v življenju niso samoumevne, da moraš stremeti k skromnosti.«
Pohod je imel v mislih že dolgo: »Prvi dan sem šel prek Ribniške koče, Kop in Kremžarjevega Vrha do Slovenj Gradca. Drugi dan sem prespal na Uršlji Gori in nadaljeval proti Raduhi, se spustil do Robanovega kota, v dolino, kjer se začenjajo pravi razgledi in doživetje. Od Kranjske koče na Ledinah je sledil vzpon na Koroško Rinko, Skuto, Kokrsko sedlo, Grintovec in nato še na Jezersko Kočno, kjer so tudi najvišji vrhovi. Po planinski klasifikaciji gre za ene najzahtevnejših planinskih poti, ki so tudi zavarovane,« je razlagal Tadej.
Vrh Triglava je osvojil že nekajkrat, zato mu vzpon ni povzročal večjih težav. Obiskal je tudi Prisojnik, veličastno goro z zastrašujočo severno steno, in Jalovec, ki je upodobljen v grbu Planinske zveze Slovenije. »Zame je to eden najlepših vrhov. Ni tako zelo obiskan kot Triglav in je težko dostopen,« pove Tadej, ki ga je najnapornejši del poti čakal na Primorskem. Sledil je namreč spust v dolino Trente in do izvira Soče, nato pa vzpon do Triglavskih jezer.
»Iz Doline Triglavskih jezer sem se podal proti Bohinju in zadnjemu dvatisočaku Krnu, zatem proti Tolminu in Poreznu. Sledil je sestop do težko dostopne soteske Pasice, kjer je ukleščena nekdanja partizanska bolnica Franja. Kmalu sem se približal primorski pokrajini. Od Idrije sem šel proti Ajdovščini in Nanosu, s katerega sem se spustil do Razdrtega. Najbolj naporen del poti je bil na Primorskem, kjer je bilo zelo monotono, nikogar ne srečaš. Bile so dolge razdalje, težko sem se kaj spočil ali pojedel, ker so bile koče zaprte. Prej najdem motivacijo, ko se srečujem z ljudmi in uživam v razgledu, kot pa da se sprehajam po ravnem in ni nikogar. V zadnjih dneh sem se povzpel na Slavnik in čez Ankaran z zadnjimi močmi prispel do Debelega rtiča,« je povedal Tadej, ki je vse dni vstajal ob pol petih. Pazil je, da nahrbtnik ni bil pretežek, nekaj stvari pa je bilo seveda nujnih: »Denimo krema za sončenje, moja je imela zaščitni faktor 50, a me je kljub temu opeklo. S seboj sem imel torbico za prvo pomoč, energijske tablice, naglavno svetilko pa meh, iz katerega sem pil po cevki, da se nisem ustavljal.«
Gajser, ki se je za individualne športe navdušil med epidemijo covida-19, zatrjuje, da bo še nadaljeval planinske podvige.
