V atomskem spopadu bi do konca sveta potrebovali le 72 minut
Začetek jedrske vojne bi bil slab. Katastrofalen. Apokaliptičen. To je jasno vsem, čeprav verjetno nihče o tem noče razmišljati. Ameriška novinarka in avtorica sedmih knjig na temo nacionalne varnosti Annie Jacobsen pa želi, da bi dobro vedeli, kaj nas v tem primeru čaka: konec sveta v le 72 minutah po prvi izstreljeni jedrski raketi! Gre sicer za hipotetični scenarij, ki ga je popisala v knjigi Nuclear War: A Scenario (Jedrska vojna: Scenarij), a nastal je na podlagi več intervjujev in dokumentov, tudi takih, ki so šele nedavno izgubili oznako stroge zaupnosti.
»Scenarij, ki sem ga izbrala, sem sestavila iz intervjujev s 46 viri. Naslonila sem se še na več ducatov drugih virov in mnenj, prek katerih sem se dokopala do najbolj verjetnega scenarija.« In četudi gre le za fikcijo, postane še bolj srhljivo, da avtoričinemu pogledu ni nasprotoval še nihče iz vrst Severnoameriškega letalskega obrambnega poveljstva (NORAD).
Preroški scenarij
Knjiga, ki je nemudoma postala uspešnica, ne bi mogla priti v bolj primernem (in srhljivem in že skoraj preroškem) času. Čeprav jo je začela pisati še pred vpadom Rusije v Ukrajino in vse večjimi razsežnostmi konflikta na Bližnjem vzhodu, je prišla na knjižne police prav v času zaostrene retorike jedrskih velesil. Po njenem scenariju se vse začne tako, da Severna Koreja izstreli medcelinsko balistično raketo na Pentagon, tej sledi balistična raketa, izstreljena s podmornice proti jedrskemu reaktorju v Kaliforniji. Po tistem ima ameriški predsednik, ki ga evakuirajo iz Bele hiše, na voljo le šest minut, da se odloči, kakšen bo odgovor.
V tem kratkem časovnem oknu, v katerem se odloča usoda sveta, bi bil pod pritiskom vojske, da izstreli balistične rakete na vseh 82 severnokorejskih ciljev, bistvenih za njihove vojaške, jedrske in politične sile. Ker bi te letele prek Rusije, bi ta mislila, da je ona tarča napada, na kar bi odgovorila z lastnimi jedrskimi raketami. In tu smo že davno prek točke brez vrnitve. V 72 minutah od tiste prve rakete bi bilo namreč vsega konec. V tem času bi v jedrskem spopadu treh svetovnih velesil umrlo več milijard ljudi, peščica preživelih pa bi se stradajoča znašla na zastrupljenem planetu, na katerem hrana ne bi več rasla in sonce ne bi več sijalo.
Srhljiva resnica
Razloga, zakaj pride do prvega koraka, prve izstreljene rakete, Jacobsonova ne navede. Kot tudi ne more razložiti, zakaj bi se ameriški in ruski predsednik odločila, kot sta se (po njenem scenariju). »V takšnih trenutkih ni časa razmišljati, kaj storiti in kaj bi storil kdo drug,« je avtorici dejal nekdanji ameriški minister za obrambo Leon Panetta. Jacobsonova pa nadaljuje, da je del srhljive resnice jedrske vojne prav ta nora časovnica.
»To je dejstvo. Kot tudi da ima predsednik le šest minut za odločitev, kako naprej.« Odločiti se mora za eno izmed možnosti protinapada iz t. i. Črne knjige. A čeprav so v njej popisani najrazličnejši možni scenariji, ti vendarle ne morejo zaobjeti vseh nepredvidenih okoliščin. Sicer pa – za kar koli se že odloči, iz tega ne more priti nič dobrega. V primeru začetka jedrske vojne je prav vsaka odločitev slaba, ji je dejal Ted Postol, nekdanji pomočnik načelnika ameriških mornariških operacij, menda eden redkih, ki so prebrali Črno knjigo.
Po dogovoru o denuklearizaciji sveta, ki sta ga 1983. dosegla Ronald Reagan in Mihail Gorbačov, se je število jedrskih konic v svetu zmanjšalo s 70.000 na približno 12.500, kolikor jih imamo danes.
