V Aziji so pili pivo že pred 10.000 leti
Alkoholna pijača, narejena iz plesnivega riža, je morda kriva za tisto iskrico, ki je zanetila širjenje poljedelstva v vzhodni Aziji. Raziskovalci, ki so odkrili ostanke starodavnega riževega piva na 10.000 let starih lončenih posodah na Kitajskem, menijo, da so alkoholni napitek verjetno uživali med obrednimi prazniki. A ne le to, prepričani so, da je dramatično spremenil kulturo in življenjski slog prazgodovinskih družb v tem delu sveta.
Uživanje riževega piva je očitno pripomoglo k prehodu od lovstva in nabiralništva h kmetijstvu.
Medtem ko vprašanje, kdaj in kako je bil riž prvič udomačen, ostaja predmet razprave, velja, da je zgodnja neolitska kultura Shangshan v spodnjem toku reke Jangce igrala pomembno vlogo pri širši uporabi riža. Da bi izvedeli več o tem procesu, so avtorji nove študije, objavljene v strokovni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, analizirali mikrofosilne ostanke na črepinjah keramike iz zgodnje faze kulture Shangshan, ki sega deset tisočletij v preteklost.
Pri ocenjevanju ostankov na fermentacijskih in servirnih posodah, kot so kozarci, skodelice in sklede, so odkrili velike količine riževega škroba, delcev riževih luščin in gliv. Na podlagi teh ugotovitev so sklepali, da so posode nekoč vsebovale fermentirane tekočine na osnovi riža, ki so bile narejene s pomočjo sprožilne fermentacijske spojine, imenovane jiuqu oziroma qu, sestavljene iz plesni iz rodu Monascus in kvasovk, ki jo uporabljajo še dandanes v nekaterih delih Tajvana. Nadaljnja analiza je pokazala, da je starodavna pijača vsebovala tudi majhne količine drugih žit, pa tudi želoda in lilije.
Po mnenju avtorjev študije se čas tega alkoholnega izuma ujema z začetkom holocena, ko so višje temperature in višje ravni vlažnosti zagotovile idealno okolje za razcvet gliv in tako omogočile nastanek quja. »Te razmere so morda privedle do naravnega procesa fermentacije, ki je sprva nenamerno nastala zaradi plesnivih ostankov riža,« pišejo raziskovalci.
»Ko so zgodnji prebivalci Shangshana opazili rezultate te naravne fermentacije in izkusili psihoaktivne učinke alkohola, so verjetno posnemali postopek in začeli variti pivo z uporabo lončenih posod. Po tej inovaciji pripadniki kulture Shangshan riža niso uporabljali samo kot osnovno živilo, temveč tudi kot surovino za varjenje fermentiranih pijač, kar predstavlja najzgodnejšo znano tehniko alkoholne fermentacije v vzhodni Aziji.«
Kakor je zapisal prvopodpisani avtor študije, profesor Liu Li z ameriške univerze Stanford, so te alkoholne pijače verjetno imele ključno vlogo pri obrednih pogostitvah, kar je domnevno pripomoglo k širjenju gojenja riža na območju neolitske Kitajske. Z drugimi besedami, tovrstna druženja pod vplivom alkohola so zaznamovala začetek neolitika, ko se je način življenja lovcev in nabiralcev na ozemlju današnje Kitajske začel umikati ustaljenemu kmetijstvu.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
