V cvetje odeti božični prazniki
Božični kaktusi mnogim prikličejo spomine na otroštvo, na obiske pri babicah in tetah, kjer so občudovali te nekoliko nenavadne rastline, prav nič podobne kaktusom in pred desetletji ene redkih, ki so jih konec decembra krasili čudoviti cvetovi. Za nekaj let so nato skorajda povsem utonili v pozabo, zdaj pa njihova priljubljenost raste.
Tudi zato, ker so precej nezahtevni za vzgojo, a naj vas njihovo ime ne zavede. Čeprav jim rečemo kaktus, gre pravzaprav za sukulente, ki potrebujejo nekoliko drugačne razmere, da se razbohotijo v vsej svoji lepoti. Ker so njihova domovina tropski gozdovi in ne puščave, bodo tudi v naših domovih potrebovali dovolj vlage, predvsem zračne, ne premočno svetlobo ter toploto, še zlasti pozimi, v času cvetenja. Najbolj jim bo prijala okenska polica, obrnjena na vzhod, tam bodo namreč dobili dovolj svetlobe, ki pa ne bo premočna. Ker imajo radi visoko zračno vlažnost, so božični kaktusi idealni za popestritev kuhinj in kopalnic, če so te le dovolj svetle. V teh prostorih jim bo tudi prijetno toplo.
Božični kaktus pravzaprav ni kaktus, temveč sukulenta, ki izvira iz tropskih gozdov, zato potrebuje več vlage, predvsem zračne.
Priporočeno je, da dnevna temperatura v prostorih z božičnimi kaktusi ne pade pod 21 stopinj Celzija, ponoči pa ne pod 15. Poleti, ko te rastline mirujejo, jih lahko postavimo v temnejši prostor, denimo na senčno stran vrta ali v predsobo. Tam lahko ostanejo vse do jeseni, ko temperature padejo pod deset stopinj, pa jih znova prestavimo na toplejše mesto. Božični kaktus zalivamo na dva do tri tedne in pazimo, da z vodo ne pretiravamo, saj mu lahko v tem primeru zgnijejo korenine. Kot pri drugih lončnicah je najbolje uporabiti prst, da bi preverili, ali rastlina potrebuje vodo. Izmerimo višino cvetličnega lončka in pazimo, da prst v substrat potisnemo do ene tretjine.
Če je zemlja v zgornji tretjini suha, v lonček nalijemo toliko vode, da začne pronicati skozi luknjice v podstavek. Obilno in redno zalivanje je najbolj pomembno v času cvetenja. Da bi se to zgodilo, pa je treba najprej počakati, da bodo noči dolge vsaj 14 ur, oziroma moramo kaktus pretentati. Če v prostoru, ki ga krasi božični kaktus, dolgo v noč gorijo močne luči, bomo zaman čakali, da požene cvetove, zato ga do takrat raje prestavimo v temnejši prostor ali čez njega za omenjenih 14 ur poveznemo večjo posodo, tudi debelejša temna krpa bo zadostovala.
Amarilisu pomagamo, da zacveti
Krasna cvetlica, ki bo s svojimi razkošnimi cvetovi v božični rdeči barvi popestrila praznike, je amarilis. Kupimo jih lahko že cvetoče, takšni so čudovito darilo, ali pa čebulice, ki jih v lončke posadimo sami. Pri izbiri čebulic moramo biti pozorni na njihovo kakovost; naj bodo čim bolj čvrste in na pogled zdrave, le tako bo iz njih namreč zrasla prav takšna rastlina. Ker amarilisi ne cvetijo le okrog božiča, temveč ob pravilni negi in okoliščinah vse leto, jim moramo, če želimo, da bodo veliki trobentasti cvetovi pognali za praznike, jeseni nameniti nekoliko več pozornosti.
Tople mesece lahko rastlina preživi na prostem, poiščemo ji le dovolj svetlo mesto, neposredna sončna svetloba ji bo najbolj prijala, konec poletja ali v začetku jeseni pa jo prinesemo pod streho in postavimo v temen, hladen in suh prostor. Na ta način jo bomo prisilili k mirovanju. Tega amarilis v nasprotju z večino drugih rastlin ne potrebuje in iz čebulice bo vedno znova poganjalo najprej steblo z listi, nato še cvet.
Prisilno mirovanje je potrebno le, če želimo nadzorovati cvetenje. Ko rastlino naselimo v temen prostor, počakamo, da listi odmrejo, in jih nato porežemo. Na zalivanje v tem času mirno pozabimo. Tako naj amarilis počiva od 10 do 12 tednov, nato ga odnesemo na sončno okensko polico, najbolje obrnjeno na jug, ter znova začnemo zalivati. Zalijemo ga, ko je vrhnja plast substrata na otip povsem suha. Dodamo lahko tudi malce tekočega gnojila za cvetoče rastline in čez približno štiri ali šest tednov se bomo veselili novega cveta.
Da bi se ta odprl okrog božiča, amarilis v zaprt prostor torej prestavimo zadnji teden avgusta ali najpozneje sredi septembra. Ko rastlina odcveti, cvet odrežemo, preden začne proizvajati semena, steblo in liste pa pustimo, da porumenijo in se začnejo sušiti, šele nato odstranimo tudi njih. Čebulico pustimo na sončnem mestu in počasi bo začela poganjati nove liste, stebla in cvet.
