V Mirni Peči so pozdravili zlatomašnika Jožeta in srebrnomašnika Janeza
Ni ravno pogosto, da ima fara na isti dan dva taka jubilanta. Mirna Peč je minulo nedeljo dihala praznično, domačini, župljanke in župljani pa so združili moči in poskrbeli za dostojen praznik ob prazniku župnije Mirna Peč ob godu župnijskih zavetnikov sv. Kancija, Kancijana, Kancijanile in Prota. Zavetniki godujejo 30. maja, v Mirni Peči pa so jih letos slavili na nedeljo, 2. junija.
Tokrat pa je bilo še posebno slovesno, slavili so namreč tudi mašna jubilanta, srebrno in zlato mašo dveh mirnopeških župnikov. Janez Rihtaršič, pred meseci je praznoval abrahama, je praznoval 25 let duhovništva, župnik Jože Razinger, ki deluje pri karmeličankah v Karmeličanskem samostanu Mirna Peč, par kar petdeset let župnikovanja. Prva omemba župnije Mirna Peč sega v čas okoli leta 1135, cerkev sv. Kancijana pa v listinah nastopi leta 1433. Zdajšnjo cerkev so sezidali med letoma 1914 in 1917. Vera je tod zelo živa.
Zahvale faranov in sorodnikov
»V našo župnijo ste vstopili kot mlad neizkušen župnik, vendar ste v sebi skrivali tisto moč in zagnanost, da boste iz te župnije naredili živo Cerkev,« se je v imenu faranov Janezu Rihtaršiču zahvalila domačinka Blažka Kristan, Janeza pa so razveselili tudi njegovi domači z njegovo sestro na čelu. Ko je hotel župnik Rihtaršič ob koncu maše prebrati oznanila, ga je sestra prijazno ustavila, nato pa je poslušal čestitke ob srebrnem jubileju. Jožetu Razingerju so se poklonili in zahvalili verniki z gledališkim igralcem Gregorjem Čušinom na čelu, zahvalo za pomoč pri spovedovanju pa mu je izrekel tudi župnik Janez Rihtaršič.
Dveurna maša se je sklenila s procesijo po Mirni Peči, ko je župnik Rihtaršič še zadnjič, 21. po vrsti, klical blagoslov nad kraj. Po 21 letih se bo poleti namreč poslovil in se preselil v župnijo Šentjernej, delo v Mirni Peči pa bo vsaj še eno leto nadaljeval Razinger, ki je bil leta 2020 iz nadškofije Ljubljana, kjer je bil župnik župnije Tomišelj, za pet let poslan v novomeško škofijo kot hišni duhovnik karmeličanskega samostana, ki od leta 1997 deluje Mirni Peči.
Domačini so se ob prazniku župnikov izkazali: farno cerkev so ovenčali s cvetjem in venci, ki so jih pletli dva tedna, tudi nedeljo pred praznikom so se dobivale ženske po vaseh in pletle bršljan. Zadnje dni pred praznikom je iz marsikatere hiše v Mirni Peči dišalo po pecivu. V nedeljo po procesiji, ko je bilo sonce najvišje na nebu, so verniki še nekaj časa postali okoli farne cerkve. Za vsakega se je našel krožnik golaža, člani Društva vinogradnikov Mirna Peč so poskrbeli, da nihče ni bil žejen, Društvo podeželskih žena Mirna Peč pa je vse prisotne postreglo s pecivom.
