Poglejte, kako so v Mokronogu kupili grad in ga očistili (FOTO)
So občine, ki svoje gradove prodajajo, a so tudi občine, ki gradove kupujejo. Mednje spada občina Mokronog - Trebelno. »Grad ima za občino zgodovinsko simboliko skozi nastanek samega Mokronoga, skozi novejšo zgodovino in ne nazadnje tudi za zdaj živeče občane, ki so se na njem večkrat udeleževali različnih prireditev, kot so Kresna noč, Igraj kolo, balet in podobno. Vsekakor je bil grad zgodovinsko kulturno vpet v samo življenje v naši občini. Da namen odkupa ni samo v zgodovinski in čustveni simboliki ter navezanosti na ta del zgodovine naše lokalne skupnosti, pa je vzrok za nakup iskati tudi v načrtovanem razvoju občine Mokronog - Trebelno v smeri turizma,« je odločitev za nakup argumentiral župan Franc Glušič. Prva pisna omemba gradu je iz leta 1256 kot castro Nazenfuez.
Čistilna akcija
Minulo soboto so pokazali, da domačinom ni vseeno za grad in skupno dobro, ko se jih je skoraj stotnija odločila, da počisti njegovo okolico. Kdor ni mogel vihteti sekire, nositi drevja ali žagati, je pomagal drugače, tudi tako, da je kaj spekel in prinesel pijačo. »Prav vsakemu, ki se je udeležil akcije čiščenja grajskega hriba, se zahvaljujemo. Bilo nas je čez 80 in iz zaraščenosti so se kmalu pokazale ruševine grajskega obzidja in gradu. Kakšen ponos, kakšno veselje je bilo danes čutiti v povezanosti vseh udeležencev. In nemalokrat se je slišalo izreči: grad je naš! Ja, dragi občani, res je, grad je naš, prav od vsakega izmed nas. Danes smo ga pokazali svetu, kmalu pa mu bomo vrnili tudi življenje s kulturnimi vsebinami,« so sporočili z občine.
Pri delu so pomagali v PGD Mokronog, poveljnik Jan Jankovič je poskrbel za nemoteno organizacijo, Društvo podeželskih žena Tavžentroža je pripravilo pecivo, na pomoč pa so prišli tudi predstavniki drugih društev. V Mokronogu si želijo, da bi ohranili nasad drevja z najredkejšimi vrstami dreves, ki je bil nekdaj, že iz zgodovinskih zapisov, del notranjosti obzidja gradu. Tam še vedno – kljub udaru strele – naravnim ujmam kljubuje ginko, ena najstarejših še živečih drevesnih vrst, stara več kot 200 milijonov let.
