V poletni opravi obtičali v globokem snegu
Tako kot poleti gore tudi pozimi privabljajo vse več obiskovalcev. A pravljično lepa bela idila je polna pasti, saj so razmere veliko bolj zahtevne od poletnih. Pozimi so v gorah nižje temperature, krajši dnevi, zelo raznolike in hitro spremenljive snežne razmere, s snegom prekrite markacije, težave z orientacijo, nevarnost plazov, pogosto tudi močan veter in megla, zaprte planinske koče, pa tudi daljši dostopi in težje gibanje zaradi snega. Še nedavno so vse to obvladovali le najbolj izkušeni gorniki, alpinisti in turni smučarji, zdaj pa se v gore odpravljajo tudi manj vešči pohodniki, ki se nevarnosti sploh ne zavedajo. Prepričani so, da je zimska hoja v gore le poletno planinarjenje z dodatkom derez, cepinov ter toplejših oblačil.
Gore zahtevajo zrelost
»Zimske ture so veliko bolj zahtevne in kompleksne od letnih in zahtevajo boljšo psihofizično pripravljenost, več znanja, samostojnosti, energije in časa ter več izkušenj. So tudi nadgradnja letnega obiskovanja gora, ki je pogoj za zimsko. Pozimi so gore veliko bolj nepredvidljive, zato moramo biti bolj premišljeni pri načrtovanju zimskih tur in previdnejši pri izvedbi, da zagotavljamo zadostno stopnjo varnosti zase in vse preostale udeležence ture. Vse to še zlasti velja za visokogorje,« je prejšnji teden na Krvavcu, kjer je Planinska zveza Slovenije (PZS) ob začetku zimske sezone pripravila novinarsko konferenco, opozoril podpredsednik PZS, alpinist in gorski vodnik Miha Habjan.
Kot je bilo jasno že v snežnem metežu na meglenem Krvavcu, gore pozimi zahtevajo zrelega obiskovalca, ki obvlada tehnične pripomočke, ima znanje o nevarnostih v gorah, vremenoslovju, orientaciji, gibanju, predvsem pa veliko znanja, izkušenj in odgovornosti, pa tudi spoštovanja do gora in zavedanja, da ga bo gora počakala.
Zaplezana 2500 metrov visoko
Vsega tega namreč mnogi sploh ne upoštevajo, zato imajo člani Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) tudi pozimi vse več dela. Res je, da letos število intervencij ne narašča več in se je celo občutno zmanjšalo, a statistika še vedno kaže, da se je v zadnjih desetih letih število nesreč v gorah podvojilo, v 40 letih pa kar podeseterilo.
Minulo zimsko sezono, ki je bila kot vse lansko leto tudi najbolj delovna za gorske reševalce, so zaznamovale številne nesreče, ki jih ob vsaj malo izkušnjah in poznavanju razmer pozimi v visokogorju sploh ne bi bilo. Tako so novembra in decembra 2023 reševali številne ljubitelje gora, ki so se v poletni opremi kljub slabi napovedi kar odpravili v gore, od tam pa so jih morali rešiti s helikopterji ali zaradi slabega vremena na peš.
Popolna zimska oprema
Poleg tehnične opreme za hojo v gore pozimi (dereze, cepin, čelada, plazovni trojček), ki jo seveda moramo znati tudi uporabljati, potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago. Potrebna je zaščita pred močnim soncem, ne smemo pozabiti na rezervna oblačila ter več tople tekočine in hrane v nahrbtniku, kamor spadajo tudi zemljevid, čelna svetilka in telefon s polnimi baterijami, prva pomoč ter alufolija ali velika vreča za zaščito pred podhladitvijo.
Med najzahtevnejšimi akcijami je bila tista v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer je popolnoma poletno oblečena tujka novembra prepozno odšla na turo, sledila navigaciji strava in se v globokem snegu ponoči zaplezala v brezpotju skoraj na vrhu Križa, 2500 metrov visokega vrha v bližini Kokrške Kočne. Naporna akcija gorskih reševalcev GRS Kranj je potekala do jutra.
Nimamo stika s podlago v celoti, s čimer zaradi naklonine povečamo možnost zdrsa in poškodbe ali celo smrti.
Februarja so morali kamniški gorski reševalci z zasnežene poti do bivaka pod Skuto rešiti parček tujcev, ki sta si očitno obetala romantičen večer. A namesto tega sta obtičala v letni opremi v pomrznjenem in zasneženem kuloarju pod bivakom in ponju so se morali odpraviti reševalci.
Za veliko noč se je zgodila huda tragedija, usodna za dva srbska gornika. Kljub izjemno slabi vremenski napovedi in veliki nevarnosti plazov sta se odpravila po Slovenski smeri čez Triglavsko severno steno, kjer ju je odnesel plaz.
V visokogorje ne z derezicami
Generalni sekretar Planinske zveze Slovenije in inštruktor planinske vzgoje Damjan Omerzu ljubiteljem zasneženih gora polaga na srce, naj se obiska tako visokogorja kot sredogorja lotevajo odgovorno: »Pozimi v gore premišljeno, postopno in odgovorno! Izberite ture, ki ste jim psihofizično kos. Potrebujete dovolj izkušenj in kilometrine, ki ste jih postopoma skozi leta pridobivali na lažjih turah. Ture se lotite celostno, od ideje in priprave do izvedbe, saj se tura konča z varno vrnitvijo vseh udeležencev domov. Nič ni narobe, če se v situaciji, ki zaradi subjektivnih ali objektivnih okoliščin ni varna, obrnemo in vrnemo v dolino ali si že v osnovi izberemo drug cilj, ki je v danih razmerah primernejši in varnejši.«
Predsednik Planinskega društva Kamnik in alpinistični inštruktor Marko Petek je opozoril na vse pogostejšo neprimerno uporabo tako imenovanih derezic oziroma verig in dejal, da je v visokogorju nujna uporaba pravih derez. Derezice so sicer dober pripomoček za varnejši korak na položnejšem terenu, na primer na gozdnih cestah in planinah, kjer ni možnosti večjega zdrsa, in nam pomagajo, da ne pademo na položnejši poledeneli podlagi. Če pa gremo z njimi v strmejše pobočje, obstaja nevarnost, da se nam snamejo s čevljev, saj so nanje pritrjene le z elastiko. »Prav tako nimamo stika s podlago v celoti, s čimer zaradi naklonine povečamo možnost zdrsa in poškodbe ali celo smrti. Zato so za strmejši teren edina prava izbira ustrezne dereze, ki se fiksno namestijo na primeren zimski čevelj. Pomembna je tudi odločitev, kdaj je čas, da si jih nadenemo in da palice v rokah zamenja cepin. To moramo narediti na varnem mestu, preden cepin in dereze zares potrebujemo.«
Lani skoraj 700 intervencij!
Letos je prvič, da število nesreč v vsem letu verjetno ne bo preseglo števila iz prejšnjega leta. Do zdaj so imeli gorski reševalci 596 intervencij, v katerih je bilo 33 mrtvih, 262 nepoškodovanih in 338 lažje ali težje poškodovanih ali obolelih, medtem ko je bilo lani 687 intervencij in v njih 28 smrtnih žrtev, 393 poškodovanih in 323 nepoškodovanih. Že od leta 2019, ki je bilo rekordno, je število vsako leto samo naraščalo in se je lani približalo rekordnim 700 intervencijam. Zanimiva je primerjava iz leta 1984, ko se je na območju vseh GRS postaj Slovenije zgodilo skupaj 80 nesreč v gorah.
