V Sloveniji joker, v Italiji pravi vodja
Odbojkarske lige po Evropi so v polnem zamahu, začenjajo se tudi evropski klubski pokali. Podelili so prve nagrade, dve je dobil tudi slovenski fenomen, 20-letni reprezentančni sprejemalec Rok Možič in član italijanske Verone. Že v krstni sezoni na Apeninskem polotoku je opozoril nase. Tako je na prvi domači tekmi dobil prestižno nagrado, poimenovano po leta 1994 tragično preminulem ruskem odbojkarju Andreju Kuznecovu. Gre za nagrado za točkovno najboljšega igralca pretekle sezone italijanskega prvenstva. Osvojil je tudi nagrado za prvo mesto med vsemi igralci za najvišje doseženo število točk v napadu. »Zelo sem vesel in počaščen, ker sem prejel to nagrado. Prikazuje neko delo skozi celotno leto. Imel sem sicer nekaj slabših tekem, nekaj vrhunskih, ampak povprečje 20 točk na tekmo v italijanski ligi je res vrhunski dosežek. Seveda se je treba zahvaliti tudi ekipi, brez katere to ne bi bilo mogoče,« je povedal Možič.
Rok prihaja iz odbojkarske družine. Njegov oče je nekdanji odbojkar in zdaj odbojkarski trener Peter Možič. Tudi njegova mama Mojca Možič je igrala odbojko na profesionalni ravni. Sin je šel k mreži pri sedmih letih v OK Maribor. Do prihoda v člansko ekipo Maribora so bili Rokovi trenerji poleg očeta še Alen Kranjc, Teo Pajnik in Jurij Čopi, med člani pa Sebastijan Škorc. Z Mariborčani je bil Rok v sezoni 2020/21 državni prvak, potem pa se je preselil v Verono, s katero ima veljavno pogodbo do leta 2025. Rok ima starejšo sestro Mišo in je ponosni stric dveh nečakov.
Njegovo kakovost so hitro prepoznali tudi na reprezentančni ravni. S kadetsko reprezentanco Slovenije je osvojil naslov srednjeevropskih prvakov, pri 16 letih je bil že na širšem seznamu članske reprezentance. Lani je bil s Slovenijo drugi na evropskem prvenstvu in četrti v svetovni ligi. Letos poleti so naši v svetovni ligi zasedli 10. mesto in četrto na svetovnem prvenstvu.
»Za nami je zelo dolgo poletje. V svetovni ligi smo igrali v okrnjeni zasedbi. Imeli smo težave s poškodbami in covidom-19. Bila je menjava selektorja, bilo je veliko zanimivih situacij, lahko bi rekel, da smo imeli razburkano poletje,« se Rok dotakne reprezentance, ki je v Stožicah pred domačimi navijači poletela do polfinala svetovnega prvenstva. Sklepna faza je sledila na Poljskem v Katovicah. »Vemo, da so na koncu Italijani osvojili svetovno prvenstvo, igrali so vrhunsko. Na žalost se nam proti njim ni izšlo, potem pa smo igrali še proti Brazilcem. Imeli smo priložnosti, a ko pogledam nazaj, je četrto mesto res vrhunski rezultat,« doda z nekaj grenkega priokusa. Mnogi so pričakovali, da bo imel v dresu Slovenije večjo minutažo. »Vemo, kakšna je moja vloga v Veroni in kakšna je moja vloga v reprezentanci. V dresu Slovenije sem joker s klopi. Dokler ekipa zmaguje, je normalno, da trener ni menjal. Ko ni šlo, pa sva bila tukaj Gregor Ropret ali jaz, da poskusiva dati nekaj nove energije. Zato ni bilo toliko igralnega časa,« pojasni Rok, ki je zaigral na vsaki tekmi svetovnega prvenstva.
Bo pa toliko več minut v klubu v Veroni, ki se lahko v 21-letni zgodovini pohvali s štirimi lovorikami. Najbolj so ponosni na zmago v evropskem pokalu CEV Challenge Cup, bilo je leta 2016. »Vemo, da je italijanska liga najmočnejša na svetu ali ena izmed najmočnejših. To pomeni, da so vse ekipe dobre. Če proti kateri koli ne daš svojega maksimuma, te lahko vsaka premaga. Tako lahko tudi mi vsakega premagamo. Treba je biti fokusiran na vsaki tekmi. Ritem tekem ni hud, sledijo si vsako soboto ali vsako nedeljo, zato je časa za pripravo precej.« Rok je vodja ekipe, ta vloga in tudi pritisk, povezan z njo, mu ugajata. Verjame v svojo ekipo in trdi, da imajo izjemen potencial. Kako velik je v resnici, bo pokazala sezona. Lani se je ekipi pod taktirko trofejnega bolgarskega trenerja Radostina Stojčeva končnica italijanske lige izmuznila. Letos se jim ne bi smela, so prepričani.
