V Slovenijo se vrača evroliga
Iz Trbovelj v Celje in spet nazaj. Včasih dvakrat, včasih enkrat na dan. To je pot Damirja Grgića, 45-letnega trofejnega trenerja, ki od leta 2009 vodi slovenske serijske košarkarske državne prvakinje in z naskokom najboljšo ekipo na območju nekdanje skupne države Jugoslavije, tam so košarkarice ŽKK Cinkarna Celje aktualne prvakinje regionalne lige ABA. Kar 17 let Grgić vodi Celjanke in niza uspehe, v tujino ga ne vleče
»V Celju ostajam, ker imamo program. Ko sem prišel v klub, smo ocenili, da je to najboljša in edina pot: minute in priložnost dajemo igralkam, starim med 15 in 17 leti. Igrajo v jadranski ligi in se razvijajo. V Celju vzgajamo in razvijamo, imamo ta tako imenovani know how, kot rad poudari Zmago Sagadin, ko govori o znanju za razvoj in selekcioniranje igralcev, s katerim je navduševal v Olimpiji. To je edina prava pot za razvoj slovenske klubske in reprezentančne košarke. Pripeljali smo jo do tega, da je v Evropi primerljiva in konkurenčna,« poudari Grgić. Članice so tudi po njegovi zaslugi štirikrat prišle na evropsko prvenstvo, v mlajših selekcijah so mladinke postale evropske prvakinje, reprezentanca do 20 let je bila srebrna. Letos v ŽKK Cinkarna Celje slavijo 30 let uspešnega delovanja. Godni so za korak naprej. Za evroligo.
V Celju vzgajamo in razvijamo, to je edina prava pot za razvoj slovenske klubske in reprezentančne košarke.
Vrniti Niko Barič
»Realno je, da bi bili konkurenčni v evroligi. Imamo znanje, imamo dobre mlade nadarjene igralke, dodali bi kakovostne okrepitve. Še vedno bi ostali zvesti svoji filozofiji: še vedno bi razvijali in vzgajali mlade, ki bi potem dobivale priložnost v evroligi. Od tega bi imela korist tudi reprezentanca, ne le klub in naše igralke. Imeli bi direkten stik z evropskim vrhom. Zakaj bi slovenske igralke odhajale v tujino, če bi lahko doma v Celju igrale v evroligi,« Grgić, doma in v tujini cenjeni trener, na glas pove, da se v mestu ob Savinji jasno spogledujejo z idejo, da bi se preizkusili na najvišji evropski klubski ravni.
Tega ne pove na glas, a ni dvoma, da mu ne bi uspelo v Celje zvabiti Nike Barič, rojakinje, ki je v Celju štiri leta izvrstno igrala in se potem katapultirala v Evropo: naprej v Rusijo, potem v Turčijo in na Poljsko, vmes je bila izbrana v ligo WNBA. Nika ima danes 32 let, vsaj štiri leta lahko še igra na visoki evropski ravni. Poleg tega bi Grgić poskušal v Celje zvabiti še nekaj izvrstnih slovenskih reprezentantk, dodati vrhunsko krilo in udaren centrski dvojec.
Podvojiti proračun
»Mislim, da smo zreli za korak v evroligo, kjer danes igra 14 klubov. Najprej bomo morali podvojiti proračun (z današnjih 200.000 na 400.000; op. a.),« poudari Grgić. V evroligo bi se uvrstili kot državni prvak, morda bi morali v kvalifikacije, a bi jim bili kos. »Ženska evroliga je močnejša kot moška. V ženski različici igrajo tako rekoč najboljše igralke, tudi kar 85 odstotkov igralk, ki poleti igrajo v ženski Severnoameriški poklicni ligi WNBA. To je tako, kot bi pri fantih zdaj v evroligi igrali Luka Dončić, Nikola Jokić in ostali,« Grgić pove o razmerju in moči evrolige, kjer je v tem hipu prvo ime turški Fenerbahče, ki je v zadnjih dveh sezonah postal evropski prvak. V evroligi v tem hipu igrata dve slovenski reprezentantki: Teja Oblak (članica Prage, a je poškodovana) in Mojca Jelenc, članice Valencie. Celjanke bi igrale v domači dvorani v Gimnaziji Center, ki povsem ustreza kriterijem. Leto 2025 prinaša odgovore. Grgić in ekipa verjamejo, da take, ki bodo dali dodatnega vetra v njihova jadra. Tja do evrolige.
73 lovorik, 17 igralk v evroligi
Članska ekipa je v 30 letih odigrala 1259 uradnih tekem, dosegla je 996 zmag in 87.711 točk, to je bilo dovolj za 73 lovorik (tudi štirje naslovi prvakinj regionalne lige). Ivana Dojkić je iz Celja prišla do lige WNBA, Nika Barič in Marica Gajić sta bili vpoklicani za WNBA, 17 igralk je igralo v evroligi, 20 v eurocupu, Celje je kalilo in razvijalo 43 članskih reprezentantk, igralke Cinkarne so osvojile 15 medalj na EP mlajših starostnih kategorij. Klubu danes predseduje Borut Kop, športni direktor je Uroš Kranjc.