Iz Trbovelj v Celje in spet nazaj. Včasih dvakrat, včasih enkrat na dan. To je pot Damirja Grgića, 45-letnega trofejnega trenerja, ki od leta 2009 vodi slovenske serijske košarkarske državne prvakinje in z naskokom najboljšo ekipo na območju nekdanje skupne države Jugoslavije, tam so košarkarice ŽKK Cinkarna Celje aktualne prvakinje regionalne lige ABA. Kar 17 let Grgić vodi Celjanke in niza uspehe, v tujino ga ne vleče

 »V Celju ostajam, ker imamo program. Ko sem prišel v klub, smo ocenili, da je to najboljša in edina pot: minute in priložnost dajemo igralkam, starim med 15 in 17 leti. Igrajo v jadranski ligi in se razvijajo. V Celju vzgajamo in razvijamo, imamo ta tako imenovani know how, kot rad poudari Zmago Sagadin, ko govori o znanju za razvoj in selekcioniranje igralcev, s katerim je navduševal v Olimpiji. To je edina prava pot za razvoj slovenske klubske in reprezentančne košarke. Pripeljali smo jo do tega, da je v Evropi primerljiva in konkurenčna,« poudari Grgić. Članice so tudi po njegovi zaslugi štirikrat prišle na evropsko prvenstvo, v mlajših selekcijah so mladinke postale evropske prvakinje, reprezentanca do 20 let je bila srebrna. Letos v ŽKK Cinkarna Celje slavijo 30 let uspešnega delovanja. Godni so za korak naprej. Za evroligo.

Vrniti Niko Barič

»Realno je, da bi bili konkurenčni v evroligi. Imamo znanje, imamo dobre mlade nadarjene igralke, dodali bi kakovostne okrepitve. Še vedno bi ostali zvesti svoji filozofiji: še vedno bi razvijali in vzgajali mlade, ki bi potem dobivale priložnost v evroligi. Od tega bi imela korist tudi reprezentanca, ne le klub in naše igralke. Imeli bi direkten stik z evropskim vrhom. Zakaj bi slovenske igralke odhajale v tujino, če bi lahko doma v Celju igrale v evroligi,« Grgić, doma in v tujini cenjeni trener, na glas pove, da se v mestu ob Savinji jasno spogledujejo z idejo, da bi se preizkusili na najvišji evropski klubski ravni.

Nike Barič je v Celju štiri leta izvrstno igrala in se potem katapultirala v tujino. FOTO: Aleš Černivec

Tega ne pove na glas, a ni dvoma, da mu ne bi uspelo v Celje zvabiti Nike Barič, rojakinje, ki je v Celju štiri leta izvrstno igrala in se potem katapultirala v Evropo: naprej v Rusijo, potem v Turčijo in na Poljsko, vmes je bila izbrana v ligo WNBA. Nika ima danes 32 let, vsaj štiri leta lahko še igra na visoki evropski ravni. Poleg tega bi Grgić poskušal v Celje zvabiti še nekaj izvrstnih slovenskih reprezentantk, dodati vrhunsko krilo in udaren centrski dvojec.

Podvojiti proračun

V evroligi bo dvorana polna do zadnjega kotička. FOTO: Andraž Purg

»Mislim, da smo zreli za korak v evroligo, kjer danes igra 14 klubov. Najprej bomo morali podvojiti proračun (z današnjih 200.000 na 400.000; op. a.),« poudari Grgić. V evroligo bi se uvrstili kot državni prvak, morda bi morali v kvalifikacije, a bi jim bili kos. »Ženska evroliga je močnejša kot moška. V ženski različici igrajo tako rekoč najboljše igralke, tudi kar 85 odstotkov igralk, ki poleti igrajo v ženski Severnoameriški poklicni ligi WNBA. To je tako, kot bi pri fantih zdaj v evroligi igrali Luka Dončić, Nikola Jokić in ostali,« Grgić pove o razmerju in moči evrolige, kjer je v tem hipu prvo ime turški Fenerbahče, ki je v zadnjih dveh sezonah postal evropski prvak. V evroligi v tem hipu igrata dve slovenski reprezentantki: Teja Oblak (članica Prage, a je poškodovana) in Mojca Jelenc, članice Valencie. Celjanke bi igrale v domači dvorani v Gimnaziji Center, ki povsem ustreza kriterijem. Leto 2025 prinaša odgovore. Grgić in ekipa verjamejo, da take, ki bodo dali dodatnega vetra v njihova jadra. Tja do evrolige.