SLOVENSKO MORJE

V Strunjanu ujeli tudi 40 morskih psov

V rezervatu Strunjan prevladujejo orade, sipe in ciplji, drugih rib in mehkužcev je malo.
Fotografija: Gospodarski ribič med polaganjem mreže v naravnem rezervatu Strunjan FOTO: LUKA KASTELIC
Odpri galerijo
Gospodarski ribič med polaganjem mreže v naravnem rezervatu Strunjan FOTO: LUKA KASTELIC

Osem gospodarskih ribičev na dveh območjih priobalnega dela naravnega rezervata Strunjan že poldrugo leto izvaja mali priobalni ribolov pod posebnimi pogoji, ki vključuje omejitve glede opreme, načina in časa izvajanja ribolova ter spremljanje ulova in drugih posebnosti z dolgoročnim namenom izboljšanja stanja ribjih populacij. Lovijo z mrežami in drugimi ribiškimi pripravami, in sicer po dva meseca spomladi in v jesensko-zimskem obdobju. Prve primerjave ulovov že kažejo vzorec. V pomladanskem ribolovnem obdobju je bilo med ujetimi ribami največ cipljev, v jesensko-zimskem pa orad.

Zgovorno poročilo

Iz poročila biologinje Sare Černič iz Krajinskega parka Strunjan o izvajanju omenjenega ribolova v rezervatu med rtom Strunjan in Belimi skalami pod Belvederjem je vodstvo parka dobilo zanimive in pomembne podatke o številu, strukturi in vrstah rib, mehkužcev in drugih morskih organizmov, ki so se ujeli v mreže. Iz njega je razvidno, da so stoječe zabodne mreže oziroma trislojne mreže ribiči bistveno raje postavljali na petkrat večjem dovoljenem območju okoli Belih skal kot pa na zelo majhnem predelu okoli rta Strunjan. Razmerje je bilo v začetku ena proti tri, v dvomesečni jesensko-zimski sezoni pa so mreže kar 83-krat postavili pod Belvederjem, le osemkrat pri rtu Strunjan, v 14 primerih pa območja ribiči niso definirali.

Ko so med 1. oktobrom in 1. decembrom 2020 prvikrat lovili na izbranih območjih, se je v 83 izlovih v mreže ujelo 1140 rib, ki so pripadale 20 različnim vrstam, tehtale pa 494 kilogramov. Lovila je sicer le peterica od osmih izbranih ribičev, ki so največkrat uporabili stoječe zabodne mreže. Kar 62 odstotkov ulova so predstavljale orade (715 primerkov je tehtalo skoraj 240 kilogramov), njihova povprečna teža pa je bila 33 dekagramov. Sledili so ciplji (177 jih je tehtalo 134 kilogramov ali 75 dekagramov povprečne teže na enega), zatem pa morski listi (80 jih je tehtalo le 22 kilogramov). Po teži so jih prehiteli brancini, saj je 41 primerkov tehtalo 26 kilogramov (dobrih 60 dekagramov vsak). Ujeli so tudi 32 morskih psov s skupno težo 24 kilogramov pa 18 kokotov, 16 ovčic, 14 kavalov, devet salp, šest ribonov, tri kantarje in po enega pica in špara, a niti enega mola ali menole. Med ulovljenimi primerki plavih rib ni bilo nobenega šnjura, so pa zato tri palamide in štiri skakavke (strelke). Od drugih morskih organizmov je treba omeniti šest bogomolk (vrsta raka), med mehkužci pa precej malo sip (2), lignjev (1) in moškatnih hobotnic (2).

Ribolovna območja v Krajinskem parku Strunjan, kjer lahko lovijo izbrani gospodarski ribiči štiri mesece na leto. FOTO: KPS
Ribolovna območja v Krajinskem parku Strunjan, kjer lahko lovijo izbrani gospodarski ribiči štiri mesece na leto. FOTO: KPS

Ribe niso velike

Spomladanski dvomesečni izlov, ki se je začel 1. aprila in je trajal do 1. junija lani, pa je dal povsem drugačne rezultate. V 55 izlovih (le 15 jih je bilo okoli rta Strunjan) so ujeli 1076 primerkov, ki so pripadali 19 različnim vrstam rib ali drugih morskih organizmov. Njihova skupna teža je znašala dobrih 343 kilogramov, pri čemer najbolj izstopa podatek, da je 375 ulovljenih cipljev tehtalo kar 173 kilogramov, 555 sip pa 118 kilogramov. Po številčnosti so sledili škarpoč (32 primerkov je tehtalo 7,6 kilograma), kosmelji (31 rakov s težo 6,45 kilograma) pa nekaj drugih manjših rib, kot so lepa (16), ribon (15), špar (14), salpa (8), kaval (6), kokot (5), orada in šnjur (2). Po teži izstopa še šest ugorjev, saj so tehtali 14,3 kilograma oziroma dobra dva kilograma vsak.

Druga jesenska sezona

V drugi jesensko-zimski sezoni so ribiči med 1. oktobrom in 1. decembrom lani lovili kar 105-krat (vsaj 83-krat pod Belvederjem), pri tem pa v kar 95 odstotkih primerov uporabili stoječe zabodne mreže. Ulovili so 1506 rib in drugih morskih organizmov 20 različnih vrst, skupaj težkih skoraj 681 kilogramov. Kar 70 odstotkov oziroma 1052 primerkov je bilo orad, tehtale pa so 399 kilogramov (nekaj manj kot 40 dekagramov vsaka). Cipljev je bilo 210, tehtali so 154 kilogramov, morskih listov 95 (30 kg), ovčic 14 (5 kg), morskih psov 8 (13 kg), omeniti pa velja še 13 navadnih električnih skatov (8 kg), 11 salp (6 kg) in dva manjša jastoga.

Ulov gospodarskih ribičev v naravnem rezervatu Strunjan za potrebe raziskovalne študije FOTO: LUKA KASTELIC
Ulov gospodarskih ribičev v naravnem rezervatu Strunjan za potrebe raziskovalne študije FOTO: LUKA KASTELIC

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije