V Tokiu bi z aplikacijo ustvarjali nove pare

Veliki večini razvitih držav je že več let nekaj skupno, in sicer da se prebivalstvo neustavljivo stara. Razlog je nadvse preprost, v teh državah, mednje spada tudi Slovenija, se že vrsto let oziroma že kar desetletij vztrajno zmanjšuje število novorojenih otrok. Seveda ima vse to vrsto posledic, od večjih stroškov za zdravstvo do pomanjkanja domače delovne sile, če omenimo samo dve najbolj očitni. Države se različno lotevajo tega problema, od načrtnih politik spodbujanja večje rodnosti, ki vključujejo finančne spodbude in nagrade, pomoč pri reševanju stanovanjskih problemov mladih družin, do uvajanja fleksibilnih delovnikov za mlade mamice in podobno. A kljub temu se število novorojencev še vedno zmanjšuje, ponekod bolj, drugje dajejo ti ukrepi nekakšne rezultate, čeprav so praviloma bolj ali manj borni.

Med razvitimi državami, v katerih se prebivalstvo najbolj intenzivno stara, že dlje prednjači Japonska. Med zadnjimi ukrepi je zamisel občinskih oblasti v japonski prestolnici Tokiu, da bi z uporabo računalniške aplikacije poskušali »ustvarjati pare« oziroma mladoporočence, ki bi se potem lažje odločali za rojstvo otrok. Aplikacija se bo imenovala tokijska zgodba o parih; Tokyo Futari Story (futari je naziv za par v japonščini). Stran bo, ko bo enkrat dokončana in dana v uporabo samskim prebivalcem največjega japonskega mesta, ki jih je čedalje več, omogočala svetovalne storitve strokovnjakov za sklepanje zvez, ki jih bo mesto najelo v pomoč samskim ljudem. Poleg tega bo aplikacija omogočala dogovarjanje za zmenke.

Osebni podatki

Japonski mediji so sicer pred dnevi pisali, da naj bi aplikacijo, ki jo bo mogoče uporabljati na vseh možnih platformah, uporabljali le ljudje, ki se bodo prijavili z osebno izkaznico, vozniškim dovoljenjem ali davčno številko in dokazilom o premoženjskem stanju prijavitelja, povrhu pa bodo morali uporabniki aplikacije tokijske občine za zmenke podpisati izjavo, da so se pripravljeni poročiti. Prav tako naj bi interesente, ki bi se zanimali za aktivno sodelovanje v tokijski akciji »sklepanja zakonske zveze s pomočjo občine«, povprašali po višini, teži, zaposlitvi in izobrazbi. Torej bi morali interesenti občini ob prijavi v aplikacijo posredovati prav vse relevantne osebne podatke.

Najtežje je materam samohranilkam. FOTO: Daewoung Kim/Reuters

V tokijski mestni hiši teh navedb, kot je pred dnevi poročala ameriška tiskovna agencija Associated Press, za zdaj niso potrdili, a tudi ne zanikali. Vsem je v interesu, pravijo, da bi se povečalo število zakonskih zvez in rojstev. Tudi Japonska na državni ravni sprejema določene ukrepe, ki naj bi prepričali ljudi k večjemu številu otrok, tudi s konkretnimi finančnimi spodbudami za družine z več otroki in povečanimi državnimi subvencijami za vrtce in šole. Vendar se mnogi Japonci ne odločajo za otroke, ker zaradi delovne tradicije mnogi enostavno nimajo časa za vzgojo otrok.

Lani je na Japonskem precej prahu dvignil dokumentarni film z zgodbami o materah samohranilkah, ki so ga naslovili z enostavnim naslovom Zapuščeni (v angleščini ima film naslov The Ones Left Behind). Dokumentarec pokaže sliko Japonske, ki ni tako rožnata, kot bi jo Japonci radi prikazali. Kajti v družbi še vedno prevladuje tradicionalna miselnost, da je mesto ženske doma, kjer naj skrbi za dom in vzgojo otrok.

Otroci se igrajo v peskovniku v vrtcu. FOTO: Toru Hanai/Reuters

»Dotaknili smo se problema, ki se ga na Japonskem otepajo, je nekakšen tabu,« je za AP lani povedal avstralski režiser filma Rionne McAvoy, »kajti mnogo samskih mater in njihovih otrok je družba res zapustila. Ena od žensk iz dokumentarnega filma je dejala, da dela od pol devetih dopoldne do pol osmih zvečer in zasluži manj kot 200.000 jenov (kar je približno 1300 evrov). Takšna plača je za tako bogato družbo, kot je Japonska, zelo nizka, saj od tega za sobico, v kateri živi, odšteje tudi do polovice svojega mesečnega zaslužka. Ob tem, da so življenjski stroški na Japonskem zelo visoki.

Japonska družba in gospodarstvo sta zaradi svojega zakoreninjenega tradicionalizma bolj naklonjena k zaposlovanju moških, zato so ženske praviloma bistveno slabše plačane, tudi če delajo polni delovni čas ali celo nadure. Zato ni čudno, da se Japonska, ki je sicer bogata kot družba, ponaša s svojevrstnim žalostnim rekordom. Med najbogatejšimi narodi na svetu ima eno najvišjih stopenj revščine med otroki, saj pod pragom revščine živi že vsak sedmi otrok. Stopnja revščine pri samohranilkah z najmanj enim otrokom pa se že približuje 50 odstotkom.

Tradicija

NIč kaj zadovoljen otrok v rokah sumo borca, kar naj bi prispevalo k zdravju otroka in odganjanju zlih duhov. FOTO: Issei Kato/Reuters

Rionne McAvoy, ki je poročen z Japonko, pravi, da zaradi tradicionalne konformistične kulture v japonski družbi mnogo žensk molče sprejema veliko breme nase, nerodno jim je oziroma sram jih je prositi za pomoč, češ, to se ne spodobi, in so zato obrazi, ki jih kažejo navzven, in tisti, kakršne imajo v zasebnosti, dve povsem različni zgodbi. Čeprav japonska vlada ves čas obljublja pomoč, je ta po mnenju nekaterih japonskih strokovnjakov, ki so nastopili v filmu, ki je bil tudi del uradnega sporeda mednarodnega filmskega festivala v Jokohami, nezadovoljiva in počasna. Poleg tega je za revščino in težave samohranilk deloma kriva zakonodaja, ki ne predvideva, da bi očetje plačevali otrokom preživnino.

Zato ni čudno, da se število porok in rojstev otrok tako strmo znižuje. Po najnovejših podatkih japonskega ministrstva za zdravje, ki so jih objavili minulo sredo, se je lani v državi s 124 milijoni prebivalcev poročilo le 474.717 parov, kar je najnižja številka doslej v zgodovini. Že leto prej, torej leta 2022, je ta številka dosegla 504.903 ali šest odstotkov več. Še huje je pri rojstvih otrok. Lani se je na Japonskem rodilo 727.277 otrok, najmanj, odkar so leta 1899 na Japonskem začeli statistično spremljati razvoj v državi, leto prej se jih je rodilo 5,6 odstotka več, torej 770.759, medtem ko je bilo leta 2000 še 1,2 milijona rojstev, v osemdesetih letih pa je na svet privekalo več kot dva milijona malih Japončkov in Japončic.