Več kot 200 lačnih ust, račun pa v rdečem
Nujno potrebujemo vašo pomoč, je naslov pisma Helene J. Hacin, vodje zavetišča Mačja hiša iz Celja, kjer končajo mnoge zavržene in nezaželene muce iz vse države. Oni jih potem krmijo, zdravijo, negujejo, jim iščejo dom, ker pa so skoraj v celoti odvisni od donacij, so v velikih težavah.
Donacije usahnile
»V zadnjih dveh tednih so se donacije tako rekoč ustavile oziroma jih je bistveno manj kot običajno. Danes, 4. marca, denimo na naš račun ni prispel niti evro, v oskrbi pa imamo 205 živali. Jasno je, da so časi zahtevni, a tudi nam so se potrojili računi za ogrevanje in zvišali za vse drugo. Trenutno ne pokrivamo več tekočih stroškov, pa res gledamo, kako porabimo denar. Kljub vsemu mucam še zagotavljamo vse potrebno. So na čistem, toplem, hranimo jih kakovostno in imajo veterinarsko oskrbo. Še vedno vsak dan poskrbimo za nove pomoči potrebne. Smo zavetišče, ki je v nasprotju z drugimi slovenskimi v 95 odstotkih odvisno od donacij ljudi, ki jim je mar,« poudarja Hacinova.
Če želite pomagati Mačji hiši, da bo tudi v teh hudih časih lahko skrbela za muce, kot si zaslužijo, lahko pomoč nakažete na: TRR SII56 6100 0000 2600 529, s pripisom POMOČMH, paypal Info@macjahisa.si z enakim pripisom ali pošljete dobrodelni sms POMOCMH5 na 1919. V Mačji hiši trenutno iščejo tudi botre meseca marca.
Sogovornica se zaveda, da bo muc kmalu še več, saj se začenja pomladna kotitev. Tiste, ki pridejo do njih, so še majhne in brez mamice, druge so poškodovane, bolne, imajo pa tudi veliko odraslih in z različnimi potrebami. V Mačji hiši zato iščejo odgovorne posvojitelje, ki bodo mačkam ponudili topel dom, saj nočejo, da bi končale pod avtomobilskimi kolesi, zastrupljene v grmovju, v pasjih ali lisičjih zobeh ali še na kateri drug boleč in grozovit način.
»Naše muce so tudi pri začasnih skrbnikih, prostovoljcih, ki na svojih domovih skrbijo zanje kot za svoje. Na naši Veterini MH so le veterinarsko obravnavane. Skrbnikom krijemo veterinarske stroške, stroške hrane in pesek. Vse muce gredo v nove domove zdrave, sterilizirane/kastrirane, cepljene, testirane na bolezni in čipirane. Zanje iščemo le varne, odgovorne domove. Kar pomeni notranje bivanje, kakovostno prehrano in veterinarsko oskrbo, če jo muca potrebuje. K nam pridejo tiste, ki jim noče ali ne more pomagati noben drug, ko jih v zavetišča ne sprejemajo zaradi prezasedenosti ali drugih razlogov. Praviloma so bolne, poškodovane ali tako majhne, da same še ne jedo. Ljudje lahko pomagajo kot posvojitelji, začasni skrbniki, donatorji ali prostovoljci,« pove Helena J. Hacin.
Zakon eno, praksa drugo
Razložila je tudi, da Zavod Mačja hiša deluje 13 let, imajo pet zaposlenih in več prostovoljcev. V zavetišču, ki meri 200 kvadratnih metrov, povprečno oskrbujejo več kot 200 varovank, polovica jih je v zavetišču, približno polovica pa pri začasnih skrbnikih. Financirajo se z donacijami ljudi, najbolj pomemben prihodek so tiste iz dohodnine, nekaj je še pomoči podjetij. Imajo že 250 mačjih botrov, ki z različnimi prispevki pomagajo pri oskrbi muc, ki so zaradi različnih vzrokov neposvojljive ali dalj časa v njihovi oskrbi; večinoma gre za živali s kroničnimi boleznimi ali invalidnostjo. Na leto posvojiteljem oddajo od 300 do 400 muc. Vse bi bilo boljše, če bi bolj upoštevali zakonske odredbe. »Pri nas zakonodaja na tem področju ni slaba, se pa slabo izvaja. Pri mačkah je stanje še vedno zelo slabo, v sezoni razmnoževanja muc pa katastrofalno. Zato ljudi prosimo, naj sterilizirajo/kastrirajo svoje mačke in tako preprečijo nove neželene muce,« je dejala Hacinova.
Po nekaterih podatkih že v prvem letu zaradi lakote, podhranjenosti, bolezni in povozov umre 90 odstotkov mladičev.
Po njenem le malo mačk, po neuradnih podatkih jih je v Sloveniji več kot 300.000, živi lepo in dostojno. »Slovenska mentaliteta je v povprečju do mačk še vedno prej slaba kot pohvale vredna. Večinoma so slabo oskrbovane, tako glede veterinarske oskrbe kot prehrane, skrbi za varnost ... Stanje se sicer z leti izboljšuje, a žal se to opazi večinoma v mestnih okoljih, na deželi je večina mačk še vedno nebodijihtreba, ki lovijo miši in jim vsake toliko vržemo kakšen ostanek od kosila. Mačehovski odnos se kaže tudi v odnosu do nikogaršnjih muc, tako ljudi kot tudi ustanov, ki bi jih morale zaščititi in poskrbeti zanje. Namesto da bi svoje živali sterilizirali ali kastrirali, je še vedno veliko lastnikov, ki mačji prirastek pobijejo na najbolj krute načine, kar je v 21. stoletju nesprejemljivo, predvsem pa kaznivo dejanje, za katero si lahko prislužiš tudi zapor,« sklene sogovornica.
