Več kot pogosto naletimo na večbesedni veznik več kot

Pred štirimi tedni smo v Jezikovnem nasvetu premišljevali o pogosti rabi predloga ob z vidika stilistike in pragmatike. Danes se vrnimo k tema vidikoma in tokrat malce pretresimo uporabo besedne zveze več kot. Ta večbesedni veznik sestavljata merni prislov več in podredni veznik kot, uporabljamo pa ga za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti, kot si lahko ohlapno pojasnimo po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pri eni od razlag pomena veznika kot. Kajti kot v Jezikovni svetovalnici ZRS SAZU poudari Helena Dobrovoljc: »Vendar pa se slovarji ne ukvarjajo z večbesednimi vezniki, v katerih ob vezniku kot in različici ko nastopa tudi merni prislov, tj. manj, bolj, več, dlje + ko/kot. Za te zveze velja, da so dopustne tudi v knjižnem jeziku, saj nimajo nobenih normativnih omejitev.« Res v nobenem slovarju več kot nisem našla obravnavanega posebej, zato za današnje jezikovno pretresanje uporabimo primere iz prakse, ki sem si jih zabeležila. V zadnjih par letih namreč opažam, da pisci več kot čedalje pogosteje uporabljajo namesto mnogo različnih prislovov, ki jih imamo v našem jeziku na voljo. Pojdimo kar k primerom, na katere sem naletela v zadnjem mesecu:

Praznuje 30-letnico več kot uspešne kariere.

Bila sem več kot presenečena, da sem videla princeso zunaj.

Domači javnosti je že dlje več kot jasno, da so pri gradnji madžarskega dela nastale resne težave.

Na več kot le praznični dan, ki so ga pripravili z odliko, je lahko ponosen prvi med organizatorji.

Na svojo stvaritev sta bili več kot ponosni.

Poudarimo, da nobeden od teh stavkov ni napačen. Več kot je uporabljen z namenom nekaj še dodatno, močno poudariti. Pa vendar lahko to, namesto da bi ubrali bližnjico, prav tako storimo z uporabo različnih prislovov, s čimer ohranjamo jezik raznovrsten in bogat. Na primer: zelo uspešne kariere, nadvse presenečena, povsem jasno, resnično praznični dan, izjemno ponosni. Sem pa tokrat v dilemi, kaj ali koga bi okrivila za opaženo pogosto rabo mernega veznika več kot namesto prislovov: vplive povsod prisotnega angleškega jezika – so se nam preveč usedli v uho izrazi, kot so more than plenty, more than enough, more than happy – ali modernotehnološke naprave in družbena omrežja, zaradi katerih usiha splošna pismenost. Dodajmo le še, da je več kot tudi del stalnih besednih zvez, ki so v jeziku že dolgo in katerih uporaba prav gotovo ni sporna, na primer: več kot dobrodošel, več kot preveč. Se tudi vam več kot dozdeva, da sodobne navade pustošijo po paleti našega jezika? Več kot dobrodošla mnenja lahko pošljete na lektura@slovenskenovice.si

Maša Močnik, univ. dipl. slov.