Velika grešnica in spokornica
V italijanski Toskani se je v 13. stoletju rodila Marjeta Marija Kortonska, svetnica, ki je pustila globoke sledi v krščanski duhovnosti.
Življenje ji ni prizanašalo. Rodila se je v ljubeči, a skromni, preprosti kmečki družini. Mati je bila zelo pobožna, umrla je, ko je imela Marjeta komaj sedem let. Oče se je v drugo poročil, mačeha pa deklice ni prenašala. Zrasla je v prelepo, a lahkoživo in uporniško dekle in pri osemnajstih z ljubimcem, mladim graščakom Arsenijem iz Montepulciana, pobegnila od doma in devet let živela na njegovem gradu, v tem času je rodila sina. Graščak se z njo ni hotel poročiti, a ni imela moči, da bi začela živeti drugače. Mladeniča so med lovom napadli in umorili roparji, ker Marjeta s sinom na gradu ni bila več zaželena, pregnala jo je Arsenijeva družina, se je vrnila domov, a sta jo oče in njegova žena zavrnila, zato se je odločila za posvečeno življenje. Obrnila se je na frančiškane iz Cortone, skrb za sina je zaupala manjšim bratom iz Arezza, leta 1277 pa je postala frančiškanska tretjerednica in se posvetila izključno molitvi in dobrim delom. Oblekla je spokorno obleko in 29 let delala pokoro. Globoko je premišljevala o Kristusovem trpljenju, molila. V zamaknjenjih se je pogovarjala z Jezusom, ki jo je vso prežaril in razsvetlil, doživela je številne mistične milosti in videnja. Kot spokorna tretjerednica je dobila vzdevek frančiškanska Magdalena.
V Cortoni je ustanovila zavetišče za revne in bolne, skupnost sester tretjega reda, ki so jih imenovali tudi uboge, ter bratovščino Naše ljube Gospe. Častijo jo kot zavetnico Cortone, spokornic in spokornikov, spreobrnjenih prostitutk, potepuhov in klatežev. Priporočajo se ji po krivem obdolženi, brezdomci, tisti, ki so zgodaj izgubili starše, nezakonske matere, babice. Je tudi zavetnica proti duševnim boleznim, norosti, skušnjavam na področju spolnosti.
Na njenem grobu se je zgodilo več čudežev.
Upodobljena je v obleki tretjerednice frančiškanskega reda, s križem v roki in orodjem, s katerim so mučili Kristusa, z rožnim vencem za pasom, s knjigo, mrtvaško glavo in bičem. Upodabljajo jo tudi, kako ji angeli kažejo nebeško luč, ali s psom.
Že v 18. stoletju je v slovenščini v knjižici Spokorjenje ene imenitne grešnice izšla njena zgodba in bila večkrat ponatisnjena.
Pokopali so jo v samostanski cerkvi spokornih sester v Cortoni, kjer stoji njej posvečena bazilika. Na njenem grobu se je zgodilo več čudežev, ko pa so po mnogo letih odkopali njeno truplo, so ga našli nestrohnjeno. Za blaženo jo je leta 1515 razglasil papež Leon X., za svetnico pa 16. maja 1728 papež Benedikt XIII. Goduje 22. februarja, v koledarju Frančiškovih redov pa 16. maja.
