Veliki žvižgač Julian Assange spet svoboden

Eden najbolj znanih političnih zapornikov sodobnega časa je končno prost. Govorimo seveda o Julianu Assangeu, ustanovitelju WikiLeaksa, ki ga je ameriško tožilstvo 14 let preganjalo zaradi objave več sto tisoč strogo zaupnih ameriških dokumentov, Švedska in Velika Britanija, ki se sicer imata za demokratični državi, kjer naj bi imeli človekove pravice in svobodno novinarstvo največjo možno zaščito, pa sta se v tem primeru izkazali za navadni služabnici ameriške vlade, ki ga je hotela obsoditi po več kot 100 let starem zakonu o vohunstvu, in v ZDA ga je čakala do 175 let dolga zaporna kazen. In to samo zato, ker je leta 2010 objavil tajne ameriške diplomatske in vohunske dokumente, iz katerih je bilo jasno videti, da so ZDA v času vojne v Afganistanu in Iraku zagrešile vrsto vojnih zločinov in tudi to, kako so pritiskale na druge države.

Ameriška dvoličnost

Če ne bi bilo Assangea, svet najbrž ne bi nikoli izvedel, kako so ameriški vojaki prav nečloveško mučili iraške vojne zapornike v zloglasnem zaporu Abu Grajf v Iraku ali kako je leta 2007 ameriški vojaški helikopter apache napadel skupino civilistov v Bagdadu in jih 11 ubil, med njimi sta bila dva novinarja britanske tiskovne agencije Reuters. Svet se je nad temi posnetki zgražal, mnogi niso mogli verjeti, da so vojaki države, ki samo sebe razglaša za svetilnik demokracije in človekovih pravic na svetu, sposobni takšnih grobosti in akcij, ki so sprte z vsemi do tedaj veljavnimi konvencijami in pravili obnašanja v času vojne. In ne samo ta posnetka, mnogi svetovni mediji so več mesecev objavljali tajne diplomatske dokumente, prepise diplomatskih depeš in drugih gradiv, iz katerih se je videlo, kako manipulativna in neizprosna je ameriška diplomacija.

Ena najbolj veselih ljudi ob izpustitvi Juliana Assangea je bila zagotovo njegova žena Stella. FOTO: William West/AFP

Skratka, Julian Assange je svetu pokazal, da je cesar gol, in to »cesarju« v Washingtonu ni bilo prav nič všeč. Dokumenti, ki jih je objavljal WikiLeaks, so povsem razkrili, da je ameriško zaklinjanje na demokracijo, vladavino prava in varovanje človekovih pravic v bistvu samo krinka za slepo sledenje zgolj lastnim interesom ne oziraje se na vse. Ta ameriška dvoličnost se zdaj znova tako eksplicitno kaže v Gazi, kjer povsem nekritično in mimo vseh pravil mednarodnega prava pomagajo pri izraelskem genocidnem obnašanju do Palestincev.

Zato si lahko predstavljate vso jezo in bes, ki so ga dokumenti WikiLeaksa povzročili v Washingtonu. Pred 14 leti je bil tam glavni prvi temnopolti predsednik Barack Obama, ki se je ob svoji zmagi na volitvah 2008 sicer nekaj skliceval na človekove pravice in vladavino prava, a so se te obljube takoj pozabile, ko se je razkrila vsa umazanija delovanja ameriške države. In Julian Assange je bil več kot priročna tarča, da so ga Američani začeli preganjati, ga obtoževati ogrožanja ameriške nacionalne varnosti, skratka, odločili so se, da se bodo raje spravili na glasnika, ne pa na tistega, ki je kriv za to svinjarijo, ki jo je glasnik samo spravil med ljudi.

Objavljeni dokumenti

Julian Assange se je rodil leta 1971 v mestu Townsville v avstralski zvezni državi Queensland. Leta 2006 je ustanovil WikiLeaks, platformo, ki je objavljala zaupne dokumente, ki jih je dobivala od t. i. žvižgačev. Vse do leta 2010 je le malokdo vedel za WikiLeaks, potem pa jim je uspel veliki met. Ameriški vojak, sicer analitik obveščevalnih podatkov ameriške vojske v Iraku, Bradley Edward Manning je WikiLeaksu posredoval(-a) več kot 750.000 zaupnih ameriških diplomatskih in vojaških dokumentov in Assange jih je seveda z velikim veseljem objavil. Manninga je ameriško vojaško sodišče zato obsodilo na dolgoletno (35 let) zaporno kazen in med procesom se je izkazalo, da si je že od otroštva želel biti ženska, zato je proces izkoristil(-a), da si je spremenila spol in se preimenovala v Chelsea Elizabeth Manning. Chelsea Manning je januarja 2017 pomilostil predsednik Obama, ko se je poslavljal iz Bele hiše.

Assange in njegovi sodelavci pri WikiLeaksu so bili seveda takšnega daru z neba izjemno veseli in so ga izkoristili, kolikor se je le dalo. Na spletu so objavili več kot 250.000 ameriških vojaških in diplomatskih depeš in videoposnetkov, pomagali so jim nekateri vodilni svetovni časopisi in mediji, ki so poobjavljali posamezne dele gradiva, denimo britanski Guardian, španski El Pais, nemški Der Spiegel, tudi ameriški New York Times, francoski Le Monde …

Mednarodna tiralica

A kot zgolj »po naključju« se je le dva meseca po tem, ko je požel svetovno slavo zaradi objave tajnih ameriških dokumentov, ki so razkrinkali vso gnilobo mednarodnega delovanja ameriške administracije, Assange spet znašel na naslovnicah svetovnih časopisov. Švedska policija je za njim izdala mednarodno tiralico zaradi domnevnih dveh posilstev, ki naj bi ju Assange storil med bivanjem na Švedskem. Obtožili sta ga dve dekleti, a zaradi preiskave, ki ga je zoper njega uvedlo ameriško zvezno tožilstvo, je velik del javnosti ti obtožbi o domnevnih posilstvih jemal kot del dogovorjene ameriške igre, da bi Assangea dobili v roke. Zaradi švedske tiralice je tudi sodišče v Združenem kraljestvu, kjer je takrat bival Julian Assange, izdalo zaporni nalog, saj so ga hoteli izročiti Švedom.

Ker Assange ni zaupal ne Švedom ne Angležem, se je zatekel na veleposlaništvo Ekvadorja v Londonu, kjer so mu zagotovili politični azil. Na ekvadorskem veleposlaništvu je potem preživel sedem let. Leta 2017 je najprej Švedska zaradi pomanjkanja dokazov umaknila obtožnico zaradi posilstev, dve leti pozneje, leta 2019, pa je po menjavi vlade v Ekvadorju ekvadorski zunanji minister umaknil politični azil, češ da se je Assange grdo vedel, da se je po veleposlaništvu prevažal z skejtom, bil zajedljiv do osebja in v prostorih veleposlaništva igral nogomet. Po umiku azila je britanska policija Assangea aretirala v imenu ZDA, ki so zahtevale njegovo izročitev. Proti njemu so ameriški tožilci imeli pripravljenih 18 tožb, ki so govorile tudi o tem, da je spodbujal Chelsea Manning, naj ukrade in mu preda tajne vojaške dokumente.

Končno svoboden

Od takrat pa vse do minulega tedna je bil potem Assange zaprt v strogo varovanem zaporu Belmarsh na južnih obronkih Londona. Leta 2021 je sodišče v Londonu sicer presodilo, da Velika Britanija lahko izroči Assangea Američanom, vendar je potem v dolgem sodnem procesu to pomlad prizivno sodišče Assangeu priznalo pravico, da se lahko pritoži na to odločitev. Vmes je februarja letos avstralski parlament sprejel deklaracijo, s katero je pozval Veliko Britanijo in ZDA, naj dovolijo Assangeu vrnitev v domovino, pa tudi ameriški predsednik Joe Biden je pred meseci izjavil, da preučuje možnost sprejetja zahteve Avstralije, naj opustijo pregon Assangea. To se je zdaj tudi zgodilo.