Viadukt Črni Kal v 20 letih ni bil niti enkrat zaprt zaradi burje
V letih pred 23. septembrom 2004, predvsem na vrhuncu poletne sezone, je bila vožnja na zadnjih 15 kilometrih do slovenske Obale, natančneje od Črnega Kala do Kopra, upočasnjena, na nekaterih odsekih je potekala v strnjenih kolonah. Najprej je bilo treba premagati ovinke, na katerih so marsikateri neučakani potniki končno lahko vzklikali »Morje!«, saj se je že odprl prečudovit pogled proti obali. Nato pa se počasi do Kopra prebiti še mimo Rižane, Cepkov in Dekanov. No, odkar je takratni premier Anton Rop z besedami »naj se vsi, ki se bomo tod vozili, vozimo varno in srečno! Srečno!« tudi uradno odprl avtocestni viadukt Črni Kal, ponos slovenskega prometnega inženirstva, se je pot na morje precej skrajšala. Pa ne samo to. Postala je precej bolj udobna.
Odsek Klanec–Črni Kal se postavlja z drzno projektiranim črnokalskim viaduktom, s 1065 metri najdaljšim premostitvenim objektom v Sloveniji, in s predorom Kastelec, ki je s skoraj 2000 metri prav tako najdaljši na slovenskih avtocestah. Projektiral ga je slovenski inženir Marjan Pipenbaher, ki je pustil svoj pečat tudi pri hrvaškem Pelješkem mostu. Že pri gradnji, nadzoru gradnje in tudi ob tehničnem prevzemu ter nadaljnjem varovanju največjega slovenskega avtocestnega lepotca je bilo vloženih veliko sredstev prav v varovanje in varnost viadukta, tudi pred morebitnimi terorističnimi dejanji. Pirotehnični poznavalci so bili prepričani, da bi stebre viadukta, ki imajo armirane stene, debele od 40 do 70 centimetrov, porušila le tona močnega eksploziva.
1065
metrov je dolg in je najdaljši premostitveni objekt v Sloveniji.
Da bi promet po njem potekal čim bolj gladko, tudi kljub močnejši burji, je bilo treba poskrbeti za učinkovito protivetrno zaščito. »Protivetrna ograja je visoka tri metre in po zasnovi blizu tisti na podobnem objektu, ki ga gradijo v Franciji. Ni zaprta, ampak je transparentna. Ima 40-odstotno prepustnost, kar pomeni, da se tok vetra razbije v drobne turbulence na viaduktu, del pa se ga preusmeri nad in pod viadukt,« je eno leto pred odprtjem viadukta razlagal Pipenbaher. Med drugim je dodal, da bi pri hitrosti burje 140 kilometrov na uro lahko promet čez viadukt še vedno potekal normalno: »Pri ekstremnih hitrostih, recimo 180 ali 200 kilometrov na uro, pa že lahko govorimo o naravni katastrofi in objekt zapremo.«
Varni pred burjo
Ob dvajseti obletnici odprtja viadukta Črni Kal smo Družbo za avtoceste RS (DARS) prosili, naj nam posredujejo nekaj zanimivosti v zvezi z viaduktom. Povedali so nam, da je leta 2005 povprečni letni dnevni promet na njem znašal 17.724, leta 2023 pa že kar 30.953 vozil. Kar se tiče tovornih vozil, je bil leta 2005 povprečni letni dnevni promet 1218 tovornih vozil, leta 2023 pa 2706.
17.724
vozil je 2005. znašal povprečni letni dnevni promet na viaduktu, lani 30.953.
»Največji sunek burje na viaduktu Črni Kal je bil izmerjen 22. januarja 2023, in sicer 115 km/h; viadukta zaradi tega nismo zaprli, voznike pa smo opozarjali na nevarnost močnega vetra. Zapiranje viadukta zaradi močnega vetra ni potrebno, saj je zavarovan s protivetrno ograjo. Zaradi vetra se tudi ni zgodila nobena večja nesreča,« so pojasnili na Darsu. In še, da je bil viadukt 10. oktobra 2021 zaprt 5 ur in 26 minut zaradi »premikanja smernih desk po vozišču v delovni zapori, razlog je bil močan veter – 92 km/h«. Viadukt je bil več ur zaprt tudi 12. februarja 2020, in to zaradi požara na tovornem vozilu. V smeri proti Ljubljani se je 9. aprila letos, nekaj po 17. uri, zgodila huda prometna nesreča, v kateri so bila udeležena štiri vozila, tovornjak s polpriklopnikom, kombi in dva osebna avtomobila. »Viadukt je bil zaprt več ur,« so povedali na Darsu.
115
km/h je bil najmočnejši izmerjeni sunek burje na viaduktu Črni Kal.
Tik pred začetkom viadukta, v smeri proti Kopru, lahko opazimo prometni znak, ki označuje klančino, na kateri se lahko v primeru odpovedi zavor ustavijo vozniki tovornih vozil: na vrhu izletne klančine je pesek oziroma tamponsko nasutje, ki bo vozilo prisilno zaustavilo. Na Darsu so nam povedali, da doslej na tem mestu še niso obravnavali izleta nobenega vozila.
Na klančini, na kateri se lahko v primeru odpovedi zavor ustavijo vozniki tovornih vozil, niso obravnavali še nobenega vozila.
Grožnja z bombo
Pred uradnim odprtjem viadukta sicer ni šlo vse tako gladko. »Povejte vašim šefom, da je na viaduktu nastavljena bomba!« je ob 10.05 tistega dne sporočil neki Primorec ob klicu na Radio Koper-Capodistria. Petnajst minut pozneje je sledil še njegov drugi klic: »Pejte proč! Pejte proč! Pejte proč! Pejte proč. Pejte proč!« O obeh klicih so bili policisti takoj obveščeni, saj se je to zgodilo ravno v času, ko se je svet po napadih na dvojčka Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, 11. septembra 2001, bal nadaljnjih groženj teroristične organizacije Al Kaide. Po omenjenih klicih so trepetali za viadukt Črni Kal.
Dopoldanski vodeni ogledi, na katerih je bilo več kot 3000 obiskovalcev, od tega jih je 2500 prispelo organizirano s 50 avtobusi, so tako na novem odseku avtoceste Klanec–Črni Kal minili brez vožnje čez viadukt in po priključku Črni Kal. Prvi avtobus z akreditiranimi novinarji, ki je krenil s parkirišča motela na Kozini, je po predstavitvi najdaljšega slovenskega dvocevnega avtocestnega predora Kastelec in vaje posebne varne vožnje skozi predor že prispel na konec najbolj impresivnega objekta na osemkilometrski trasi – črnokalskega viadukta –, ko so prispeli policisti in po zvočniku ukazali, da ga je treba zaradi varnostnih razlogov zapreti. Kronisti so takrat poročali, da je z dolgim nosom ostalo tudi 95 rolarjev (95 pomeni višino največjega od 11 stebrov viadukta). Komaj so se pognali po avtocesti, ko so jih ustavili in so se morali obrniti. Pod viadukt so prišli policijski specialci in pirotehniki iz Kopra in Ljubljane ter pirotehniki civilne zaščite. Pregledali so vsakega od 11 stebrov. Ob 14.05 je bilo ogleda konec. Pirotehniki so ugotovili, da je bil lažni alarm. Slovesnost, na kateri sta bila med gosti v ospredju prva moža podjetij SCT in Primorje Ivan Zidar in Dušan Črnigoj, se je tako le lahko nadaljevala.
Mlajši brat
Od leta 2021 na tamkajšnjem območju poteka tudi gradnja drugega železniškega tira proti Luki Koper. Čeprav je pod avtocestnim viaduktom Črni Kal železniški viadukt Gabrovica, je mlajši brat viadukta Črni Kal vendarle Vinjan, je nedavno za Delo povedal Kristjan Mugerli, direktor Kolektorja CPG, glavnega izvajalca drugega tira, največjega infrastrukturnega projekta pri nas. Zgrajen je namreč z enako tehnologijo – viadukt Vinjan je prvi železniški viadukt v Sloveniji, ki je bil zgrajen po tehnologiji prostokonzolne gradnje. Dolg je 630 metrov. Temelji na šestih stebrih, ki so zaradi fosilnega plazu postavljeni v vodnjake, največji je globok 40 metrov. Zgrajen je po tehnologiji proste konzolne gradnje, ki je ena od vrhunskih, a najzahtevnejših tehnologij, s katerimi je mogoče premoščati stometrske in večje razpone, je povedal projektant Marjan Pipenbaher.
