Vitrino spremenil v ribarnico
Predstavljeni slikarski credo je izbor del zadnjih šestih let, pravi Boštjan Plesničar, akademski slikar, magister umetnosti, ki do 1. marca razstavlja na Ptuju, živi in ustvarja pa v Ljubljani in Kuštanovcih na Goričkem. »Prvi pogled na razstavljeno morda deluje kot skupinska razstava več avtorjev, saj slike produciram motivno, in ne stilsko, a izostreno oko najde skupni imenovalec v potezi. Slike so stilsko zbrane v navidezno rekurzivne sklope; pri delu namreč vedno znova raziščem nov pojav, nato se lotim spet drugačnega aksioma. Slike sem postavil v interakcijske skupine tako, da kontrast med njimi vzbudi dodatno dinamiko ali celo joie de vivre, ki naj ga, menim, razstave izžarevajo.«
Kot pravi Plesničar, so motivi, prevedeno v literarni jezik, morda parabole, skriti in hkrati preočitni, da bi očem verjeli neposrednost opazovanega: »V načinu raziskovanja in podajanja teme so parabole tudi v matematičnem smislu, ko gorišče sporočila, ki ga analiziram simetrično, ukrivim vse do antropološkega momenta. Ta pristop evidentno beležim s čopičem pri sklopu krogov in elips, tu se poigram in jih celo zvijem in deformiram, tudi platna. Ukrivljam prostore in predmete, pa tudi samo vsebino fabule vse do točke ko so še hemomorfni. Pravokotna platna izkrivljam z dinamičnimi formami, iz ujetosti v togo površino formata se prebijam z iluzornimi 3D-prostori. Energetsko polje prestavim na geometrijske točke, kjer dinamika figuraliko prestavi v ozadje. Vsako sliko abstrahiram na drugačen način.«
Naplavljeni les
Plesničar se je tokratne razstave lotil na dokaj nenavaden način: »Vitrine, ki je v galeriji Luna, sem se lotil topološko matematično in jo spremenil v 'ribarnico'. Razstavljena dela so večinoma platna, tukaj pa gre za naplavljen les, impregniran od morja in patiniran od sonca; ko v kosu prepoznam fantazijsko ribo, ji pomagam na plan. Tukaj samopodobnost upodobljenega deluje ob bežnem pogledu rekurzivno in je naključni stranski produkt raziskave materiala in forme.«
Gre za naplavljen les, impregniran od morja in patiniran od sonca.
Plesničar, ki je diplomiral leta 1996 pri prof. Emeriku Bernardu na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, 2000. zaključil magisterij z naslovom Skrivnostna trivialnost pri prof. Lojzetu Logarju, je do danes pripravil skupno okrog 80 samostojnih razstav in sodeloval na vsaj 150 skupinskih doma in v tujini ter ustvaril slikovno gradivo za več kot 150 različnih publikacij. Je eden od ustanovnih članov t. i. premoderne umetnosti, gibanja, katerega člani so za predstavitev svoje produkcije 2002 odprli Muzej premoderne umetnosti v Hotiču pri Litiji. Deluje tudi kot ilustrator v revijah in učbenikih za otroke.
Tokratno razstavo je poimenoval Kozmološko obzorje, s čimer želi gledalcu pokazati širino našega duhovnega sveta, pravi umetnostna zgodovinarka in kustosinja Doroteja Kotnik, ki je prispevala ceno Plesničarjevih del: »Avtor s svojim slikarstvom vstopa v prostran kozmos, kjer se umetniške ideje vrtinčijo na samem platnu skozi raznolik nabor barvnih nians. Zanimivost slikarja je, da njegova dela ne nastajajo v ciklih ali serijah, ki bi imele podobnosti, vendar se slike med seboj zelo razlikujejo. Njihova rdeča nit je razgibanost poteze, raziskovanje prostora in njegovih omejitev ter variiranje avtorja v nenehnem iskanju novih interpretacij hipnega trenutka navdiha. Dela so barvno nasičena, ponekod se nam zazdi, da zgolj opazujemo barvne ploskve, ki se med seboj povezujejo. Skoraj tako, kot da gledamo skozi kalejdoskop, saj se pred našimi očmi kar ustvarjajo novi pisani liki.«
